杏MAP导航

Massimiliano Menichetti

Na Mad?arskem so v polnem razmahu zadnje priprave na pape?ev obisk, ki bo v Budimpe?ti od jutri, 28. aprila, pa do konca meseca. Apostolsko potovanje, na katerem se bo pape? Fran?i?ek drugi? sre?al z verniki v »Donavskem biseru«. Leta 2021 je bil namre? objem ob mednarodnem evharisti?nem kongresu. Gre za drugega pape?a, ki gre na apostolsko potovanje v ta narod po svetem Janezu Pavlu II. leta 1991 in 1996. Tri dni bo dogajanje osredoto?eno na prestolnico. Veliko je pri?akovanje sre?anja s Petrovim naslednikom, ki bo pri?el, da bi jih potrdil v veri. Prebivalstvo pri?akuje pape?eve besede o dru?ini in sprejemanju. »V Evropi do?ivljamo najve?jo begunsko krizo po drugi svetovni vojni,« je za vatikanske medije poudaril Dr?avni tajnik Svetega sede?a, kardinal Pietro Parolin, ki je opozoril na »?ivo vero Mad?arske« in da so »po premagani fazi komunisti?nih gro?enj« novi izzivi za duhovnike in mlade tisti, ki »so na videz manj ?kodljivi od materializma in potro?ni?tva.«

Kardinal Parolin, 41. Fran?i?kovo apostolsko potovanje bo na Mad?arsko, v dr?avo, ki je trdna v veri in je trpela zaradi komunisti?ne diktature. Kako je pri?lo do tega?
Rekel bi, da je to potovanje sre?na izpolnitev obljube. Kot vemo, je namre? sveti o?e pred letom in pol, septembra 2021 ?el v Budimpe?to na sklep mednarodnega evharisti?nega kongresa in v tem okviru je bilo poleg slovesne ma?e ?e nekaj sre?anj: zasebno sre?anje z oblastmi, potem s ?kofi in ko?no s kristjani in drugimi veroizpovedmi ter s predstavniki judovskih skupnosti. S tem apostolskim potovanjem pa sveti o?e namerava predvsem nadaljevati in dopolniti svoj prej?nji obisk v Budimpe?ti, in tako bo na tem potovanju ve?ino ?asa namenjenega sre?anjem z razli?nimi skupinami, z razli?nimi pripadniki mad?arskega naroda. Predvidena so javna sre?anja z oblastmi, z duhovniki, diakoni, s posve?enimi osebami, s pastoralnimi delavci in z obrobnimi – mislimo predvsem na ?tevilne begunce iz sosednje Ukrajine -, z mladimi – smo skoraj v predve?eru Svetovnega dneva mladih, ki bo tokrat na evropski celini, avgusta v Lizboni – potem pa ?e s svetom kulture.

Obisk se osredoto?a na prestolnico Budimpe?to, drugih postaj ne bo. Zakaj je bil izbran ta na?in?
Izbrali so ga predvsem zato, ker omogo?a, da se najve?jo mo?no ?tevilo sre?anj skoncentrira v prestolnici, s ?imer se izognemo potovanjem in usmerimo razli?ne resni?nosti te dr?ave v Budimpe?to, v mesto kot tako, ki med drugim letos obhaja pomembno obletnico, 150. letnico svoje ustanovitve.

Sveti o?e bo v srcu Evrope, ranjene od vojne. Mad?arska meji z Ukrajino. Kak?en pomen ima pape?eva prisotnost?
Ta obisk je na?rtovan ?e nekaj ?asa in zato ni prvenstveno utemeljen na sedanjem stanju, ki ga zaznamuje vojna v Ukrajini. Kot pa vemo, je ta tragedija, ki se nadaljuje, pape?u zelo pri srcu in prepri?an sem, da ob tem obisku ne bo spregledal nobene prilo?nosti, ki se lahko poka?e za pospe?evanje miru. Ta posebna pozornost svetega o?eta torej bogati njegovo prisotnost na Mad?arskem tudi z spodbudo k ve?ji zavzetosti za mir.

Mad?arska je zelo zavzeta za podporo dru?ini in pape?u so vedno pri srcu mladi in stari star?i. Bo to sre?anje s Petrovim naslednikom spodbudilo graditev mostov med generacijami in narodi?
Zagotovo bo imelo tudi ta sad. Spomnimo se, da se je pape? pred dvema letoma, leta 2021 odlo?il, da ustanovi Svetovni dan starih star?ev in ostarelih, ki je vsako leto na ?etrto nedeljo v juliju – letos bo 23. julija. In ta tema je v kontekstu Mad?arske ?e toliko bolj aktualna, ?e upo?tevamo, da gospa predsednica – ki je bila med letoma 2020 in 2021 tudi ministrica za dru?ino – posve?a veliko pozornost dru?ini. To smo lahko ugotovili tudi, ko je pri?la k svetemu o?etu in smo jo sre?ali v dr?avnem tajni?tvu. Gre za pozornost do najmanj?ega, a hkrati najpomembnej?ega sestavnega elementa vsake dru?be. Zdi se mi, da harmoni?no sobivanje med dru?inskimi ?lani ustvarja pozitivne u?inke, recimo, da ima domino u?inek na ?ir?i krog dru?in in podobno. In tako lahko, izhajajo? iz dru?ine, posku?amo zgraditi tudi bolj miroljubne dru?be. Zato upamo, da bo na podlagi tega medgeneracijskega dru?inskega mostu mogo?e zgraditi tudi most miru med narodi.

Dr?ava je v sredi??u migracijskih tokov balkanske poti in tistih, ki be?ijo pred vojno med Moskvo in Kijevom. V cerkvi sv. Elizabete Mad?arske bo sre?anje z revnimi in z begunci, kot ste ?e omenili. Bo pape?ev obisk ?e bolj spodbudil k prepoznavanju in s tem pomo?i tistim v stiski?
V Evropi ?ivimo najve?jo begunsko krizo po drugi svetovni vojni: ve? kot 8 milijonov ukrajinskih beguncev je prestopilo Evropsko unijo. In Mad?arska se je v tej situaciji zavezala, da bo ohranila svoje meje odprte za ljudi, ki be?ijo pred vojno v Ukrajini, in ve? kot 4 milijone ljudi je ?lo skozi Mad?arsko, bodisi neposredno iz Ukrajine ali Romunije. In ?eprav jih je ostalo malo - ?tevilke ka?ejo pribli?no 35.000 - se je lokalna katoli?ka Cerkev, predvsem prek Karitasa, pa tudi s pomo?jo vlade, potrudila, da jih sprejme in poskrbi za te begunce, ki nadaljujejo pot v druge  evropske dr?ave. In del tega dela je bilo tudi prepre?iti, da bi zlasti ?enske in otroci postali ?rtve trgovine z ljudmi. Hkrati pa Cerkev ostaja zaskrbljena zaradi polo?aja nedovoljenega priseljevanja po balkanski poti in te?kega polo?aja, s katerim se mnogi soo?ajo na primer ob meji med Mad?arsko in Srbijo. ?eprav mnogi od tistih na meji niso begunci, jih ve?ina potrebuje za??ito in z vsemi je treba ravnati s spo?tovanjem, ki si ga zaslu?ijo kot ?love?ka bitja. Naj pa tudi poudarimo, in prav je, da to ni te?ava, ki ne zadeva samo Mad?arske, ampak vse dr?ave v regiji, ?e posebej tiste ob meji z Evropsko unijo, ki se te?ko spoprijemajo z nara??ajo?imi tokovi me?anih migracij iz dr?av v konfliktih in skrajne rev??ine. V tem smislu mora vsa Evropa najti na?in, kako prevzeti odgovornost za tiste, ki i??ejo bolj?e ?ivljenje znotraj njenih meja. In to seveda vklju?uje tudi delo za pomo? migrantom, da ostanejo v svojih dr?avah izvora, v miru in varnosti, da ne bodo prisiljeni be?ati ali iskati mir, varnost in dostojno delo v tujini.