杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

1. Gospod apostolski nuncij, kateri je najgloblji pomen tega »spokornega romanja« pape?a Fran?i?ka?
Za poslu?alce bi bilo najprej potrebno predstaviti in to ste vi kot Vatikanski radio ?e storili, resni?no situacijo tukaj glede stoletne nepravi?nosti proti staroselskemu prebivalstvu. To smo sicer poznali ?e iz ?asov misijonarja Baraga. Bral sem razne njegove spise o njemu tukaj tudi v angle??ini, nekatere njegove dnevnike, ki so bili prevedeni v angle??ino in tako zbrani skupaj. On se ?e tedaj prito?uje, da je odnos do staroselcev nepravilen, da so jih kolonialisti izkori??ali, da je bilo veliko problemov, predvsem alkohol…

Problem za Cerkev pa se je za?el zaradi reziden?nih ?ol, to je internatov, kjer je dr?ava hotela prevzgojiti otroke v novo kanadsko kulturo (evropsko). In ker je bilo v tej kulturi ob koncu 19. stoletja tudi kr??anstvo kot element, je veliko teh ?ol bilo zaupanih religioznim organizacijam in katoli?ki Cerkvi velika skupina. Pozneje se je odkrilo, da so bile te ?ole prakti?no borba proti njihovi kulturni identiteti. To smo tudi sami opazili. Bili so drugi ?asi in ideja, da mora biti kultura, kr??anska kultura dominantna, je bila prisotna dolgo ?asa, vsaj sto let.

V novih ?asih pa se je pojavil velik protest proti tem in?titucijam, torej proti vladi in tudi proti tistim, ki so sodelovali z vlado in med temi so bile tudi katoli?ke ?ole. Ustanovili so komisijo, ki je to pregledala. Komisija, ki je delovala tri leta, je od katoli?ke Cerkve zahtevala javno opravi?ilo. To javno opravi?ilo je bilo ?e ve?krat dano prej, v ?asu obiska pape?a Janeza Pavla II., ampak je bilo nezadostno. Zato so zahtevali, da bi pape? Fran?i?ek pri?el uradno se opravi?it za vse to, kar se je zgodilo v imenu nepravi?nih idej in institucij.

Zaradi tega je pape? to svoje potovanje imenoval »spokorno«. Pape? to razume in nekako ?uti druga?e zaradi svojega poznanja ju?noameri?kega kontinenta in tudi celotnega sveta. Zaradi njegove velike vidnosti, ki jo ima v mednarodni skupnosti, je upanje, da bo njegov obisk prinesel pomiritev, zado??enje, ?eprav je vsa stvar zelo kompleksna in bo trajala dolgo ?asa. Kot sami vemo je bilo pol sveta koloniziranega. ?e dobro pogledate ni bila samo Kanada taka. Prav gotovo so se na isti na?in obna?ali do staroselcev v ZDA, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Problem je torej velik in pape? je hotel, da se do tega problema zavzame zelo osebno mo?no stali??e, ki ga bo prinesel tudi nam. Mi pri?akujemo te njegove besede.

2. Msgr. Ivan Jurkovi?, kaj nam lahko poveste o pripravljalnih sre?anjih, ki ste jih imeli s staroselskimi skupinami?
Potrebno je re?i, da se to ni za?elo sedaj. Vsaj zadnjih deset let, pa ?e ve?, prakti?no dvajset let je trajala ta debata, ki pa je bila malo vidna na mednarodnem nivoju. V teh zadnjih letih se je zaradi komisije za pravi?nost in pa pomiritev za?elo bolj organizirano delo tudi ?kofovske konference. Morate vedeti, da je Kanada ogromna dr?ava. Od Ottawe do drugega konca Kanade je pribli?no tako dale? kot od Ottawe do Pariza. Moramo re?i, da ljudje poznajo lokalne zadeve. Tudi zame, ki bom ?el jutri na pot, bo ?tiri ure z avionom od tukaj, kjer sem. Se pravi, ne moremo misliti, da je bila vsa dr?ava enovita. Razni problemi so se pojavljali na raznih podro?jih druga?e. Francozi so se bolj pome?ali s staroselci, ?eprav je tudi tam ostalo lo?eno, medtem ?e se gre tja do Vancouvra, pa tega ni bilo. Tam je bila na nek na?in poudarjena stroga angle?ka identiteta in me?anja prebivalstva tam ni bilo. ?e bolj izolirani pa so bili severni prebivalci Inuiti, kar mi imenujemo Eskimi. Njih je malo in oni so bili zunaj tega stika s svetom, a so tudi njih sku?ali prevzgojiti v teh ?olah. ?ole so za?ele delovati pribli?no od prej?njega stoletja do danes.

Prva stvar, ki jo je bilo sedaj treba pokazat, je ob?utljivost do ?ol in ne toliko do vsega sistema. In tako sem se jaz ve?krat sre?al z ljudmi, ki imajo zelo te?ke zgodbe. So namre? ljudje, ki potrebujejo, da jih poslu?a?. Se mora? usesti. Vsi se obi?ajno usedejo v krog. Da govori?, mora? imeti orlovo pero. Vsak govori s tem peresom orla. Tudi jaz sem nastopal. Oni namre? ho?ejo, da bi mi vedeli, kako se je njim zgodila velika krivica. Resni?no, ?e pomislimo na to, kar smo prej vedeli, to kar se vidi sedaj in kar se bo videlo po pape?evem obisku, je to, da je ta krivica obstajala in mi je nismo vzeli dovolj zares. S svoje strani, ko sem videl pri?evanje starej?ih ljudi, ki imajo tudi druge slabe ?ivljenjske zgodbe, oni pravijo, da so zaradi tega izgubili identiteto in da so zaradi tega bili bolj podvr?eni tudi drugim problemom v dru?bi. To je nekako posledica vsega tega. Temu je te?ko ugovarjati. Gre za resni?no ?eljo, da bi spremenili identiteto, ki je obstajala. To kar sem jaz videl, je po moje se treba samo zavedat, da jih moramo zares poslu?at, da moramo res verjeti to, kar re?ejo ter da moramo tudi narediti to, kar se bo dalo z projekti, ki jih bo Cerkev nadaljevala – sedaj se pripravljajo razni projekti za prihodnost – in iti naprej v spokornem duhu, kakor pravi pape?, v preprostosti.

Kanada je izredno razvita in bogata dr?ava. Oni so tudi dele?ni tega bogastva, ampak izgubili so identiteto, ki jo ho?ejo. Mislim, da je tukaj ob?utljivost pape?a, vsaj to, kar sem jaz videl, je dovolj, ?e poka?e to. Ljudje so namre? ?iveli skupaj stoletja, to se ni zgodilo sedaj. To, kar se je zgodilo sedaj je pravi?no. Krivica se je zgodila pred mnogimi leti. Stvari so zapletene. To je to. ?e me vpra?ate osebno, je res to, kar sem v ?ivljenju opazil. ?e stvari samo prebere?, kar pi?e, ima? neko idejo. ?e vidi? kak?no fotografijo, se ta ideja spremeni. ?e pa se sre?a? z ljudmi, je pa to nekaj ?isto drugega. V tem se mi zdi, da nam bo ta pape?ev obisk dal mo?nost, da se bomo sre?ali in resni?no odkrili pravi obraz vsega tega, kar se je zgodilo.

 3. Gospod apostolski nuncij, katere sadove predvidevate od tega romanja za Cerkev v Kanadi in za vesoljno Cerkev?
Ja, poglejte, kako je to, sadove… To je petsto let stara zgodba. Zadnje ?ole so bile zaprte pred tridesetimi leti. Obto?be, ki gredo nazaj do petdesetih, ?estdesetih let. Sadovi, kaj to pomeni? Tega, kar se je zgodilo, se ne da spremeniti. To, kar se zadnjih trideset let dogaja, je vse v redu. Oni se ne prito?ujejo. Potrebno bo najti primerno odgovornost za preteklost in kar mi ho?emo in kar moremo in kar lahko in kar je resni?no. So tudi obto?be, ki niso resni?ne. Potrebno je torej priznati.

Druga stvar pa se mi zdi, da takoj naredimo projekte za prihodnost. Te ljudi, ki so bili toliko ?asa nekako odrezani v teh rezervatih, jih ?e vedno dr?ijo na tak na?in, saj oni to ho?ejo. Vzporedno ?ivijo ?ivljenje s splo?no dru?bo. Potrebno je torej narediti projekte za prihodnost, da ne bo samo stvar dogodka in potem se kon?a. ?kofovska konferenca je zbrala 30 milijonov kanadskih dolarjev, kar sicer ni dosti za Kanado. Za naslednjih pet let bodo s tem izdelali projekte, v katerih se bo iskala ravno ozdravitev teh odnosov. To ne bodo projekti samo cerkvenega zna?aja, ampak bodo bolj projekti socialnega zna?aja, projekti promocije javnega ob?estva. Vse to, kar se dogaja, bo gotovo res. Prav gotovo je to velik korak naprej.

Nazadnje pa to, kar se mi zdi najbolj pomembno, je ta funkcija, ki jo ima pape? s svojo prisotnostjo in s svojim prepri?anjem. Pape? Fran?i?ek je absolutno prepri?an v to, da je treba nekaj narediti. Njegov prihod bo njegova osebna pozicija. Mislim, da se bomo tega nau?ili vsi. Ampak tudi druge dr?ave in drugi problemi, ki nas ?e ?akajo. Mi namre? nikoli nismo re?ili problema kolonializma. Kaj se je zgodilo dr?avam, ki so jih toliko let upravljali drugi? Ko so jih zapustili, so zapadle v zaostalost… Veliko stvari ?e ?aka ?love?ko dru?bo. Meni se zdi, da vse te stvari kot vse velike stvari, niso sad nekih dogodkov, ampak so sad nekega novega navdu?enja, da za?nemo vsi ponovno delat za bolj?i svet.

Stvari se ne spremenijo, ?e ni enega splo?nega in javnega konsenza, da jih je treba spremeniti. Tudi Cerkev in religiozne organizacije nimajo te mo?i. Potrebno je storiti, da bomo vsi, se pravi Kanad?ani in tudi ves svet, gledali na te stvari z nekimi novimi o?mi. Da bomo resni?no gledali na kolonizacijo in na ne priznanje staroselskih pravic, kot veliko zgodovinsko krivico, ter se bomo trudili, da jo premagamo. S temi primeri pa ?e ni konec. Izkori??anja, zaostalosti in krivic je na svetu ve?, pravijo, gotovo jih je nekje tudi manj. Vse to je velik proces, zato se ne sme gledati strogo samo pape?ev odnos do staroselcev. Na vsem globalnem odnosu do sveta je pape? ?lovek, ki je odgovoren tudi za mir za pravi?nost na vsem svetu, ne samo v Cerkvi. Jaz mislim, da ima ta obisk veliko potencialnosti. Vsi pri?akujemo, da ga bodo tudi mediji, ki so tukaj obi?ajno zelo kriti?ni, sprejeli na pozitiven na?in, saj pape? prihaja v trenutku, ko je sam v veliki fizi?ni preizku?nji. Vendar ho?e ta te?ek obisk petih dni, ?e ve?, ga ho?e izpeljati do konca. To nas vse opogumlja.