?Praedicate Evangelium? to?ka prihoda in odhoda
ANDREA TORNIELLI
To?ka prihoda in odhoda. Ali bolje, ponovnega za?etka. Ko 5. junija in na praznik binko?ti stopa v veljavo nova Apostolska konstitucija »Praedicate Evangelium«, se zaklju?uje skoraj desetletje trajajo?a pot reform. Pot, ki je vse do danes spremljala pontifikat pape?a Fran?i?ka in ki se je za?ela v razpravah na generalnih kongregacijah pred konklavom 2013.
Reforma prihaja po reformi, ki jo je odredil Janez Pavel II. (Pastor Bonus, 1988) in je spremenila reformo, ki jo je razglasil Pavel VI. (Universi regimini Ecclesiae, 1967). Prednost evangelizacije in vloga laikov sta prvenstveni ideji, ki povezujeta novo Apostolsko konstitucijo pape?a Fran?i?ka z 2. vatikanskim koncilom.
Najprej pogled na ?e opravljeno pot. Reforme, ki so bolj zaradi potrebe kot zaradi hotene izbire vezane na sodne kronike, so se za?ele pri ekonomsko-finan?nih ustanovah Svetega sede?a. Leta 2014 je Fran?i?ek ustanovil Svet za ekonomijo, katerega naloga je nadzorovati gospodarsko upravljanje in nadzirati strukture ter upravne in finan?ne dejavnosti dikasterijev Rimske kurije. Isto?asno je Fran?i?ek ustanovil Tajni?tvo za ekonomijo, ki je dikasterij Rimske kurije za nadzor in vodenje, zadol?en za usklajevanje ekonomskih in upravnih zadev Svetega sede?a in Dr?ave mesta Vatikan. Na Tajni?tvo je bila sedaj prenesena tudi pristojnost nad osebje, ki je bilo doslej v pristojnosti Dr?avnega tajni?tva. Leta 2014 je pape? generalnemu revizorju zaupal nalogo, naj opravi revizijo (audit) dikasterijev Rimske kurije, ustanov, ki so vezane ali se nana?ajo na Sveti sede?, in Uprav guvernatorata Dr?ave mesta Vatikan.
Do naslednjega koraka je pri?lo leta 2015 z oblikovanjem Tajni?tva za komunikacijo, ki je za tem postal Dikasterij za komunikacijo. Ta je zdru?il. kar devet razli?nih ustanov (od Pape?kega sveta za dru?beno obve??anje do razli?nih informativnih ustanov Svetega sede?a, od tiskarne do Vatikanske zalo?be). Novi Dikasterij je bil od leta 2018 zaupan vodstvu prefekta laika.
Leta 2016 je bil ustanovljen Dikasterij za laike, dru?ino in ?ivljenje, ki je zdru?il pristojnosti in funkcije, ki so pripadale Pape?kemu svetu za laike in Pape?kemu svetu za dru?ino. Dikasterij je pristojen za zadeve, ki se ti?ejo spodbujanja ?ivljenja in apostolata vernih laikov, pastoralne skrbi za mladino, dru?ino in njenega poslanstva ter za??ite in podpore ?love?kega ?ivljenja.
Istega leta je pape? ustanovil Dikasterij v slu?bi celostnega ?love?kega razvoja. V njem so se zdru?ile pristojnosti Pape?kega sveta za pravi?nost in mir, Pape?kega sveta Cor Unum, Pape?kega sveta za pastoralo migrantov in potujo?ih ter Pape?kega sveta za zdravstvene delavce (za Pastoralo zdravja). Dikasterij je pristojen tudi za Caritas Internationalis.
Novembra 2017 je pape? vnesel spremembe tudi v Dr?avno tajni?tvo, ki sta ga do tedaj sestavljala dva oddelka, oddelek za splo?ne zadeve (vodil ga je namestnik) in oddelek za odnose z dr?avami (vodil ga je tajnik za odnose z dr?avami). Fran?i?ek je namre? ustanovil tretji oddelek, poimenovan kot oddelek za osebje diplomatske slu?be Svetega sede?a, s ?imer je okrepil sedanji Urad delegata za pape?ka predstavni?tva. Oddelek, ki je odvisen od Dr?avnega tajni?tva, a ima lastnega tajnika, ?eli pokazati pape?evo pozornost ter bli?ino diplomatskemu osebju. Ukvarja se izklju?no z vpra?anji, ki so povezana z osebjem, ki deluje ali se pripravlja na diplomatsko slu?bo Svetega sede?a.
Do nadaljnjega koraka je pri?lo februarja 2022. Pape? Fran?i?ek je z motuproprijem spremenil notranjo ureditev Kongregacije za nauk vere, ko je z ustanovitvijo dveh razli?nih oddelkov jasno lo?il doktrinalne in disciplinarne pristojnosti ter vsakemu dodelil enega tajnika. Kardinal prefekt Dikasterija bo torej imel dva namestnika. Namen reforme je dati pravi pomen tudi doktrinalnemu oddelku in njegovi temeljni vlogi pri spodbujanju vere, ne da bi dovolili, da bi disciplinska dejavnost po desetletjih, v katerih je bilo vlo?enih veliko naporov in ?love?kih virov za preiskovanje primerov zlorab, pre?la na drugo raven. Nobeden od novih tajnikov ni bil imenovan za ?kofa.
Tako smo pri?li do 19. marca 2022 z objavo nove konstitucije, ki vklju?uje celotno doslej opisano pot in uvaja ?e druge novosti, ki dopolnjujejo reformo. Najpomembnej?a je: prvi dikasterij Kurije je Dikasterij za evangelizacijo, ki zdru?uje Kongregacijo za evangelizacijo ljudstev in Pape?ki svet za novo evangelizacijo. Odlo?itev, ki ka?e na temeljno skrb, namenjeno oznanjevanju evangelija. Posebnost tega je, da prefekt tega dikasterija postane pape? sam, ki se mu tematika evangelizacije zdi klju?na. Pomagala mu bosta dva proprefekta (eden za oddelek za temeljna vpra?anja evangelizacije v svetu in eden za oddelek za prvo evangelizacijo in za nove krajevne Cerkve).
Druga novost zadeva zdru?itev dosedanje Kongregacije za katoli?ko vzgojo in dosedanjega Pape?kega sveta za kulturo v novi Dikasterij za kulturo. Imel bo enega samega prefekta. Tretja novost Konstitucije je preoblikovanje Apostolske elemozinerije, ki je bila preprost urad, a je sedaj postal tretji Dikasterij Rimske kurije, imenovan »Dikasterij za slu?bo dejavne ljubezni«. ?etrta novost je definicija, s katero je naveden organizem, ki ni del Rimske kurije. Ta, ki se je do sedaj imenoval »Generalno tajni?tvo ?kofovske sinode« je sedaj preprosto postal »Generalno tajni?tvo sinode«.
Naslednjo novost Konstitucije predstavlja, da vodjem dikasterijev - tudi tistih dosedanjih kongregacij – ne bo treba ve? biti kardinali. Edina dva kardinala, ki ju navaja »Praedicate Evangelium« sta prefekt sodi??a Apostolske signature in koordinator Sveta za ekonomijo. Poleg tega je pape? dolo?il, da so zadol?itve za klerike in redovnike v Kuriji petletne in jih je mogo?e obnoviti ?e za drugo petletje, z ve?jo mobilnostjo in izmenjavo med Rimom in krajevnimi Cerkvami.
In kon?no, je ?e ena pomembna prvina nove Konstitucije, ki bo v svojem bodo?em razvoju pogojevala tudi konkretnost ?ivljenja krajevnih Cerkva ter njihovih struktur. Pape? Fran?i?ek v Preambuli Konstitucije omenja, da je »vsak kristjan v mo?i krsta misijonski u?enec, kolikor je sre?al Bo?jo ljubezen v Jezusu Kristusu.« Od tod vklju?enost laikov v vodilne in odgovorne vloge. ?e »kateri koli laik« lahko predseduje nekemu Dikasteriju ali nekemu kurijskemu organizmu »glede na njegovo posebno pristojnost, oblast vladanja in posebno funkcijo«, je to zato, ker vsaka ustanova Kurije deluje v mo?i oblasti, ki ji jo je zaupal pape?.
