Zaslu?ni pape? in nestvarnost ?bega v ?isti nauk?
ANDREA TORNIELLI
»Ideja ‘bega v ?isti nauk’ se mi zdi povsem nestvarna«. Teolog Joseph Ratzinger, zaslu?ni pape?, tako pisno odgovarja na vpra?anja nem?ke revije Herder Korrespondenz. Ho?e se znebiti nalepk, ki so mu jih pri?ili. V odlomku pogovora, ob katerem se skoraj nih?e v komentarjih ni ustavil, pape? Benedikt XVI. zatrdi: »Vernik je oseba, ki se spra?uje, oseba, ki mora nenehno iskati in najti stvarnost vere v kruti stvarnosti in proti stvarnosti vsakdanjega ?ivljenja. V tem smislu se mi zdi misel o 'begu v ?isti nauk' povsem nestvarna. Nauk, ki bi obstajal samo kot nekak?en naraven rezervat, lo?en od vsakdanjega sveta vere in njenih zahtev, bi nekako predstavljal odpoved veri sami. Nauk se mora razvijati v veri in na njenem temelju in ne sme postavljati vere poleg sebe«.
Besede zaslu?nega pape?a, kakor sledi tudi iz nadaljevanja pogovora, prikazujejo obli?je Cerkve, ki govori s srcem in duhom. Kajti Cerkev, ki govori samo s svojo doktrinalno uradnostjo ali delovanjem svojih struktur, bolj odbija kakor privla?i.
?e leta 2001 je v knjigi pogovorov s Petrom Seewaldom Bog in svet tedanji prefekt kongregacije za verski nauk zatrdil: »Narava vere ni tak?na, da bi mogli naenkrat re?i: jaz imam vero, drugi pa ne… Vera ostaja pot. V vsem na?em ?ivljenju ostaja pot, zato je vera vedno ogro?ena in v nevarnosti. To je tudi zdravilno, saj se na ta na?in izmakne tveganju, da bi se spremenila v ideologijo, s katero je mogo?e ravnati po svoje. Tveganju, da bi okameneli in postali nesposobni deliti razmi?ljanje in trpljenje z bratom, ki dvomi in se spra?uje. Vera more zoreti samo, kolikor v vsakem obdobju ?ivljenja prena?a in si nalo?i stisko in mo? nevere ter jo kon?no prehodi, da spet postane prehodna v novem obdobju«.
Te besede je Benedikt XVI., pape? »dvori??a poganov«, poudaril tudi v pogovoru z novinarji na letalu v Prago, 26. septembra 2009. Tedaj je spomnil, da neverujo?i in verujo?i potrebujeta drug drugega. »Katoli?an se ne more zadovoljiti s tem, da veruje, ampak mora ?e bolj iskati Boga. In v pogovoru z drugimi mora znova ?e globlje spoznavati Boga«.
Vernik ne ve vsega, ampak si zastavlja vpra?anja ob stvarnosti vsakdanjega ?ivljenja. Vera ni enkrat za vselej pridobljena posest, ampak je pot in razvoj, dale? pro? od kakr?nega koli bega v nauk, skr?en v naravni rezervat, lo?en od sveta. Verujo?i potrebuje vpra?anja in dvome neverujo?ega, da ne bi svoje vere skr?il v ideologijo, v obrazec. To vpra?anje je kot teolog, kardinal in nato pape? Benedikt XVI. ve?krat poglobljeno obravnaval. Tak?en pogled ve?krat najdemo tudi v besedah njegovega naslednika Fran?i?ka. Na primer v pogovoru z duhovniki, redovniki in redovnicami v milanski stolnici, 25. marca 2017. Tedaj je povabil tiste, ki oznanjajo evangelij, naj bodo prosti pred u?inkovitostjo in naj se ne izmikajo izzivom, ki naj jih Cerkev ?ivi danes. Varujejo naj se nevarnosti, da bi vero spremenili v ideologijo.
Pape? Fran?i?ek je rekel: »Dobro je, da so izzivi, ker nam pomagajo napredovati. So znamenje ?ive vere, ?ive skupnosti, ki i??e svojega Gospoda ter ima odprte o?i in srce. Moramo se bati vere brez izzivov, vere, ki se ima za popolno, povsem popolno: ne potrebujem drugega, vse je narejeno… Ima se za popolno, kakor da bi bilo vse povedano in uresni?eno«. Ob drugi prilo?nosti je pape? Fran?i?ek dodal: »Izzivi nam pomagajo, da na?a vera ne postane ideolo?ka. Vedno obstajajo nevarnosti ideologij. Ideologije rastejo, klijejo in rastejo, ko ?lovek misli, da ima popolno vero ta postane ideologija. Izzivi nas re?ujejo pred zaprto in dokon?no mislijo in nas odpirajo za ?ir?e razumevanje razodetja«.
