杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Teme in udele?enci

V ospredju bodo teme bratstva, multilateralizma in miru, sre?anja pa se bodo udele?ili tudi predstavniki ustanov kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Visoki komisariat Zdru?enih narodov za begunce in Mednarodna organizacija dela. Zbrane bo najprej nagovoril kardinal Pietro Parolin, dr?avni tajnik Svetega sede?a, ki bo spregovoril o tem, kako bi lahko koncept »?love?kega bratstva« vplival na sodelovanje znotraj mednarodne skupnosti.
V drugem delu pa bosta obravnavani temi medverskega dialoga in socialne pravi?nosti, o katerih bodo spregovorili kardinal Miguel Angel Ayuso Guixot, predsednik Pape?kega sveta za medverski dialog, jordanski princ El Hassan bin Talal, generalni tajnik Svetovnega sveta Cerkva Ioan Sauca in argentinski rabin Abraham Skorka, veliki prijatelj pape?a Fran?i?ka.

Vsi smo med seboj povezani kot »?love?ka dru?ina«

Vsi smo med seboj povezani kot »?love?ka dru?ina«, beremo v pape?evi okro?nici. To je postalo ?e bolj jasno v tem letu pandemije, ko je postalo o?itno, kako pomembno je sodelovanje med dr?avami.

Jurkovi?: kompleksnost in raznolikost ?love?ke dru?ine

»Z vidika opazovalca v ?enevi je razvidno prav to: kompleksnost in raznolikost ?love?ke dru?ine. Sprva smo imeli vtis, da so bili primeri solidarnosti med dr?avami bolj o?itni, medtem ko sedaj prav tako vidimo, da obstajajo trenutki negotovosti. Nara??ajo?e neenakosti in razdeljenosti med dr?avami so postale vedno vidnej?e, prav tako pa je potrebno opozoriti, da so najranljivej?i manj upo?tevani. To je zelo razvidno tudi iz mrzli?nega kopi?enja odmerkov cepiva na trgu, tako da jih imajo nekatere dr?ave celo preve?, medtem ko druge teh sredstev sploh nimajo. Prisotnost "virusa radikalnega individualizma", ki ga je Sveti o?e obsodil v enem izmed svojih govorov, je tista, ki je spodbudila Sveti sede?, da okro?nico predstavi na visoki ravni, z dogodkom na temo bratstva, multilateralizma in miru. To so tri besede, ki se v ?enevi zelo povezujejo: bratstvo navdihuje Zdru?ene narode – in tudi pape?a –, multilateralizem je vpra?anje, o katerem se je veliko polemiziralo, in ga je potrebno vedno podpirati. V ?enevi pa je tudi sredi??e za mirovna in razoro?itvena pogajanja.«

Navdihi in dialog

Nad?kof Jurkovi? je v nadaljevanju intervjuja spregovoril o tem, na kak?en na?in lahko okro?nica Fratelli tutti vodi in navdihuje pomembne mednarodne ustanove, ki se bodo udele?ile tokratnega sre?anja: »Zdi se mi zelo koristno poudariti, da se prvi ?len Splo?ne deklaracije o ?lovekovih pravicah za?ne z naslednjimi besedami: vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, med seboj pa morajo ravnati v duhu bratstva. Zanimivo je, da ?e prve besede listine vsebujejo besedo bratstvo. Zdelo se nam je zelo pomembno poskrbeti za to, da tudi navdih svetega o?eta prispe to?no na pravo mesto, v ?enevo, kjer je vedno potrebno ponovno prebuditi in odkriti vrednote ter ideale, ki so tako bistveni za na?e tukaj?nje delovanje. Dobro je poudariti, da ?eneva gosti 39 mednarodnih organizacij, od razoro?itve do trgovine, od ?lovekovih pravic do migracij. To pomeni, da gre za ogromen kapital ?lovekovih pravic in ?lovekovega dostojanstva. ?eneva mora, tako kot mi, verjeti ne le v navdihe, ampak tudi v mo? dialoga, ki potrebuje strukture. Lahko se kritizira Zdru?ene narode – in ni jih te?ko kritizirati, morda je to tudi potrebno –, vendar pa je treba re?i, da bi bil danes svet brez Zdru?enih narodov verjetno veliko slab?i in si ga ne moremo predstavljati brez njih. Velike ideje ter veliki navdihi potrebujejo tudi strukture, in to sku?amo poudarjati in podpirati tudi v okviru prisotnosti poslanstva Svetega sede?a.«

Dialog med verstvi je nujen

Ob koncu pogovora pa je stalni opazovalec Svetega sede?a v ?enevi odgovoril na vpra?anje, kako lahko verstva prispevajo k miru in razvoju ?love?ke dru?ine v tem zgodovinskem obdobju, zaznamovanem s pandemijo. »V zadnjem ?asu se o tem govori pogosto in z vedno ve?jim prepri?anjem. Rekel bi, da znotraj vere obstaja potreba po dialogu. Mogo?e bi ga lahko opredelili tudi z drugimi, primernej?imi, besedami, vendar je potrebno vedeti, da gre za stvar, ki je nujno potrebna. Zdi se nam, da to prepri?anje postaja vedno globlje in vedno bolj resni?no. Ne gre za besede, ampak za resni?no potrebo. Svet mora hoditi po poti dialoga med verstvi. Smo sosedje in prihodnost sveta je odvisna od nas, zlasti od velikih verstev, ki zlahka predstavljajo ve? kot polovico ?love?tva. To pomeni, da je prihodnost ve? kot polovice ?love?tva odvisna od kakovosti dialoga med dvema ali tremi velikimi verstvi. To so velike stvari.«