杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

30 milijonov razseljenih zaradi okoljskih katastrof

Na svetu je skoraj 30 milijonov ljudi, ki so primorani zapustiti svoje domove zaradi okoljskih katastrof. Na ta na?in podnebna kriza dobi ?love?ki obraz, Cerkev pa ima nalogo, da soo?a izzive skupaj s tistimi, ki morajo zapustiti zemljo in svoje domove zato, da bi lahko pre?iveli. Pape? Fran?i?ek v predgovoru k Pastoralnim smernicam vabi, naj bomo na vse to pozorni, saj je to problem, pa »?e ga vidimo ali ne vidimo«.

Najmanj krivi za spremembe, primorani migrirati

Po njegovih besedah se vse za?ne pri pogledu na »prebivalce, ki so izkoreninjeni iz lastne zemlje zaradi naravnih nesre?, ki jih povzro?i podnebje, in so primorani migrirati, ker okolje, v katerem ?ivijo, ni ve? primerno za bivanje.« ?e je res, da podnebne spremembe vplivajo na ves svet, je tudi res, kakor poudarja sveti o?e, da »najve?je te?ave zadevajo tiste, ki so najmanj prispevali k« tem spremembam.

Sprejemati, za??ititi, spodbujati, integrirati

Kakor ?e beremo v predgovoru, »?tevilne ljudi "pogoltnejo" razmere, ki ne omogo?ajo pre?ivetja. Primorani so zapustiti polja in bregove, hi?e in vasi, be?ijo v naglici ter s seboj vzamejo le nekaj spominkov in imetja, del?ke svoje kulture in izro?ila.« Pape? Fran?i?ek naro?a, da je potrebno sprejemati, za??ititi, spodbujati in integrirati tiste, ki so primorani zapustiti svoje domove zaradi podnebne krize.«
Pastoralne smernice glede podnebnih razseljencev po pape?evih besedah spodbujajo, da bi »se zavedali tragedije dolgotrajnega izkoreninjenja« ter vabijo, »da bi se zavedali brezbri?nosti dru?be in vlad do te tragedije.« Vse, vklju?no s Cerkvijo, vabijo, da bi ukrepali, hkrati pa tudi nakazujejo pot, kako je to mogo?e storiti.

»Videti« je prvi korak

Kot je v pogovoru za Radio Vatikan povedal p. Fabio Baggio, je glagol »videti« prvi korak v procesu zavedanja, katerega cilj je vplivati na vzroke za podnebno krizo in njene posledice na podro?ju migracij. »?e drugo leto Oddelek za migrante in begunce predstavlja pojav, ki ga opredeljujemo kot skoraj "nevidnega". Lani smo govorili o notranjih razseljevanjih, letos smo se ?e bolj osredoto?ili na podnebno razseljevanje, torej na tiste ljudi, ki so zaradi posledic podnebne krize primorani zapustiti svoje domove. Gre za jasno opredeljeno skupino ljudi, ki je veliko ?tevil?nej?a, kot bi si lahko predstavljali; samo zato, ker posledice podnebne krize zelo pogosto ostanejo neopa?ene ali pa jih zame?amo s pojavi, ki so povsem naravni – medtem ko niso naravni –, preprosto zato, ker so se pove?ali ali so novi, vendar pa se na teh ozemljih ?e nikoli niso pojavili, ravno zato, ker je bilo podnebje druga?no in se je danes spremenilo. To se lahko zgodi zaradi segrevanja oceanov ali zaradi atmosferskih pojavov, ki jih prej ni bilo; ali pa gre za ?irjenje pu??av in pomanjkanje vode, zaradi ?esar nastajajo po?ari in tako dalje. Prav tako imamo vrsto dogodkov, ki vodijo v mno?i?no izseljevanje ljudi, in tudi letos ?elimo pozornost usmeriti na ta pojav.«

Laudato sì ka?e korake naprej

»Cerkev je poklicana narediti dejanje, v nekem smislu, Laudato sì. Ta okro?nica je nekako magna carta, ki nam ka?e korake, ki jih je potrebno narediti v razumevanju podnebne krize, ki je ?e zelo napredovala in je akutna, ni na za?etku. Poklicani smo odgovoriti nanjo z dejanji, ki bodo sku?ala ubla?iti to, kar se dá, predvsem pa z dejanji, ki ne bodo ?e naprej uni?evala na?ega skupnega doma, na kar nenehno spominja okro?nica, ki je tudi eden izmed stebrov nauka pape?a Fran?i?ka. Kot Oddelek za migrante in begunce smo videli posledice na podro?ju migracij. Povabilo k ukrepanju na tem podro?ju postaja povabilo, da bi pastoralno skrb raz?irili na vse tiste osebe, ki so se danes primorane preseliti zaradi podnebne krize. Mnoga izmed dejanj, ki smo jih poklicani storiti, so enaka tistim, s katerimi pristopamo k notranje razseljenim osebam, medtem ko so nekatera dejanja zelo povezana z vzroki, zaradi katerih je pri?lo do izseljevanja: na primer spodbujati odpornost, razloge za to, da bi ostali, kjer so, zagotoviti strukture, ki bi jim omogo?ale, da bi ?e naprej ?iveli tam, kjer so. Kadar ni drugih mo?nosti kot selitev, pa je potrebno razumeti, kako spremljati te osebe, tudi pri njihovem odlo?anju, pri organiziranju odhodov ter pripravi skupnosti, ki jih sprejmejo. Poleg tega pa je prav tako bistvenega pomena razumevati, da danes podnebna kriza pomeni tudi preseljevanje in razseljevanje. Te tematike je potrebno uvesti v na?o pastoralo, katehezo, v pogovore v ?upnijah. Nadalje je pomembno, da tudi na katoli?kih univerzah in v raziskovalnih centrih v ospredje pride ta problematika. Nenazadnje je potrebno usklajevanje, sodelovanje: Cerkev je ena izmed sil, ki je vklju?ena, vendar pa ni edina, ki je odgovorna, da odgovori na problem. Ta tematika je zelo blizu pape?u Fran?i?ku, ki vedno vabi in spodbuja, da bi videli sposobnosti drugih ter bi "mi", oziroma tisti, ki deluje, postajal vedno ve?ji.«

Odgovor na podnebno krizo je moralni imperativ

Ob koncu intervjuja je p. Baggio dejal, da je bilo med predstavitvijo Pastoralnih smernic poudarjeno, da je odgovor na podnebno krizo moralni imperativ, ki izhaja iz skrbi za skupni dom: »To pomeni tudi iz skrbi za dru?ino, za tiste, ki so primorani be?ati z dolo?enih predelov skupnega doma zaradi podnebne krize. ?utiti moramo, da je to odgovornost vseh in vsakega izmed nas. Pomembno je, da se mednarodna skupnost ne le zaveda te situacije, ampak da za?ne razmi?ljati o tem, kako pomagati ljudem, ki morajo zapustiti svoje domove, ter jim nuditi za??ito.«