杏MAP导航

Andrea Tornielli

Ira?ki kristjani pape?a pri?akujejo ?e dvaindvajset let. Bilo je leta 1999, ko je sv. Janez Pavel II. na?rtoval kratko, a pomembno romanje v kaldejski Ur kot prvo postojanko jubilejne poti po krajih zveli?anja. ?elel je za?eti pri Abrahamu, o?etu, ki ga priznavajo judje, kristjani in muslimani. Mnogi so ostarelemu poljskemu pape?u odsvetovali in ga prosili, naj se ne poda na potovanje, ki bi lahko pomenilo tveganje, da se mo? Sadama Huseina po prvi zalivski vojni ?e bolj okrepi. Pape? Wojtyla je ?el naravnost po svoji poti, kljub poskusom, da bi se ga od tega odvrnilo, predvsem s strani Zdru?enih dr?av. A nazadnje se potovanje, izrecno verske narave, ni uresni?ilo zaradi nasprotovanja ira?kega predsednika.

Leta 1999 je dr?ava ?e bila na kolenih zaradi krvave vojne proti Iranu (1980-1988) in mednarodnih sankcij, ki so sledile napadu na Kuvajt in prvi zalivski vojni. ?tevilo kristjanov v Iraku je takrat bilo trikrat ve?je od sedanjega. Neopravljeno potovanje Janeza Pavla II. je ostalo odprta rana. Pape? Wojtyla je dvignil svoj glas proti drugi zahodni voja?ki odpravi v dr?avo – bliskovita vojna 2003, ki se je kon?ala s padcem Sadamove oblasti. Med Angelovim ?e??enjem, 16. marca, je dejal: »?elel bi spomniti dr?ave ?lanice Zdru?enih narodov, posebej pa tiste, ki sestavljajo Varnostni svet, da je uporaba sile predstavlja zadnje dejanje, potem ko so se iz?rpale vse ostale mirne re?itve, v skladu z dobro znanimi na?eli same Listine OZN.« Zatem je po Angelovem ?e??enju zaprosil: »Pripadam tisti generaciji, ki je ?ivela drugo svetovno vojno in jo pre?ivela. Imam dol?nost re?i vsem mladim, mlaj?im od mene, ki niso imeli te izku?nje: 'Nikoli ve? vojne!', kot je to rekel Pavel VI. med svojim prvim obiskom Zdru?enih narodov. Narediti moramo vse, kar je mogo?e!«

Ostal je neusli?an s strani tistih »mladih«, ki so za?eli vojno in niso bili sposobni vzpostaviti miru. Irak je zajel terorizem, z napadi, bombami, razdejanji. Socialno tkivo se je razkrojilo. In leta 2014 se je v dr?avi uveljavila Islamska dr?ava, razgla?ena s strani Isisa. ?e ve? pusto?enja, preganjanja, nasilja, z regionalnimi in mednarodnimi silami, ki so se za?ele boriti na ira?kih tleh. Z ve?anjem vojske izven nadzora. Pla?alo se je z visoko ceno ?love?kih ?ivljenj, neza??itenega prebivalstva, razdeljenega glede na etni?ne in verske pripadnosti. Ko gledamo na ira?ko situacijo, se z roko dotaknemo konkretnosti in realizma besed, ki jih je Fran?i?ek ?elel vklesati v svoji zadnji okro?nici Fratelli tutti: »Ne moremo ve? misliti na vojno kot re?itev, glede na to, da bodo tveganja najverjetneje vedno ve?ja od domnevne koristnosti, ki se ji jo pripisuje. Pred to stvarnostjo je danes mnogo te?je podpreti racionalne kriterije, ki so bili izdelani v prej?njih stoletjih, da bi govorili o mo?ni 'pravi?ni vojni'. Nikoli ve? vojne! … Danes vojna pu??a svet slab?i, kot je bil pred njo. Vojna je polom politike in ?love?tva, je sramotna vdaja, je poraz pred silami zla.«

Na sto tiso?e kristjan je v teh letih bilo prisiljenih zapustiti svoje hi?e, da bi poiskali zato?i??e v tujini. V de?eli prve evangelizacije, kjer ima starodavna Cerkev svoje za?etke v apostolskem pridiganju, danes kristjani pri?akujejo Fran?i?kov obisk kot bi zajeli zrak. Pape? je ?e pred ?asom razkril svojo ?eljo, da bi se podal v Irak, da bi ga potola?il, s tem pa sledil edini 'geopolitiki', ki ga ?ene: da izka?e bli?ino trpe?im in s svojo navzo?nostjo pospe?i procese sprave, obnove in miru.

Zato kljub tveganju, povezanem s pandemijo in varnostjo, kljub nedavnim napadom, je Fran?i?ek vse do zdaj imel na programu ta dogodek, odlo?en, da ne bo razo?aral Ira?ane, ki ga pri?akujejo. Sredi??e prvega mednarodnega potovanja po petnajstih mesecih prisilne ustavitve zaradi posledic covida-19, bo sre?anje v Uru, mestu, iz katerega je odpotoval o?ak Abraham. Prilo?nost za molitev skupaj z ostalimi verstvi, predvsem muslimani, da bi ponovno na?li razloge za skupno sobivanje med brati, da bi tako ponovno vzpostavili dru?beno tkivo onkraj frakcij in etnij ter dali sporo?ilo Bli?njemu vzhodu in vsemu svetu.