Intervju s kardinalom Parolinom: Fran?i?ek nese v Irak upanje na dialog in obnovo
Massimiliano Menichetti - Vatikan
Irak pri?akuje Fran?i?ka, ki spet za?enja potovanja. Odlo?il se je, da bo prinesel tola?bo ljudstvu, ki je v teh letih trpelo zaradi preganjanj, vojne in nasilja, ki ga je zagre?il ISIS, pa tudi da bi ?e naprej gradil pot bratstva in veliki most dialoga. Prvi? v zgodovini bo neki pape? obiskal Irak. De?ela, v kateri se je rodil Abraham in v kateri ?ivi ena najstarej?ih kr??anskih skupnosti, ima ?e vedno zelo vidne rane vojne in se soo?a z nadlogami rev??ine, terorizma in sedaj covida-19. Vatikanski dr?avni tajnik kardinal Pietro Parolin poudarja pomen potovanja in opozarja na nujnost sodelovanja za obnovo dr?ave in zacelitev vseh »ran za za?etek novega obdobja«.
V. Fran?i?ek je prvi pape?, ki bo obiskal Irak. Kaj bo prinesel v to de?elo, ki ?e vedno ni odpravila ran vojne, se ?e vedno soo?a z bi?em terorizma in covida-19.
O. – Pape? spet za?enja apostolska romanja po precej dolgem obdobju prekinitve zaradi izrednih zdravstvenih razmer covida-19. Za?enja jih tako, da svojo pozornost usmerja na posebej trpe?o dr?avo, na dr?avo, ki na svojem telesu nosi rane vojne, terorizma, nasilja in spopadov. Pape? torej ?eli pokazati posebno pozornost, posebno bli?ino tej dr?avi, Iraku. Cilj in pomen tega potovanja je ravno pokazati pape?evo bli?ino Iraku in Ira?anom; in poslati pomembno sporo?ilo, da je treba sodelovati, da je treba stopiti skupaj, da bi obnovili dr?avo, da bi ozdravili te rane in da bi za?eli novo obdobje.
V. – Pred tremi leti ste ob obisku Iraka rekli: »Kristjani in muslimani so poklicani, da razsvetlijo temo strahu in nesmisla.« Kak?en pomen imajo te besede tik pred pape?evim potovanjem?
O. – Mislim, da te besede ohranjajo vso svojo aktualnost. Spomnim se, da sem jih povedal v kontekstu, ki je bil tudi vesel, saj je bila bo?i?na no? v kaldejski katedrali v Bagdadu, ki je bila polna ljudi, polna petja in polna svetlobe kljub mra?nemu ozra?ju, ki je bilo zunaj. Mislim, da ohranjajo svojo aktualnost. Predvsem so v sozvo?ju s tem, kar je moto potovanja svetega o?eta: »Vi vsi ste bratje.« To bratstvo pa se rojeva iz dejstva, da smo otroci istega o?eta. Povezano je tudi z Abrahamom, ki se je rodil prav v Iraku. Od tu se je za?ela njegova pustolov??ina po Gospodovem klicu. Abraham, na katerega se sklicujejo tako kristjani kot muslimani. Potem ga moramo spremeniti tudi v skupno prizadevanje. Zato sem rekel, da so skupaj poklicani, da bi bili lu? v temi in bi razpr?ili temine, veliko temin, ki so bile tam pred dvema letoma, in so, ?eprav so si prizadevali, da bi jih premagali, v veliki meri ?e vedno ostale.
V. – Gre za zelo intenziven ?tiridnevni obisk. Pape? bo objel krajevno Cerkev na medverskem sre?anju ravno v Uru, Abrahamovem mestu, obiskal bo kraje preganjanja, mu?eni?tva in obnove. Kaj je sredi??e tega potovanja?
O. – Sredi??e je ravno v dejstvu, da pape? ?eli poslati sporo?ilo v smeri prihodnosti: to je sredi??e. So stanja in resni?nosti, ki do?ivljajo dolo?eno trpljenje, prav posebej tam, kjer so bila preganjanja, mu?eni?tvo. Cerkev sama ?ivi v te?kih razmerah, medverski dialog potrebuje spodbudo. Te?ave pa je mogo?e premagati, ?e je dobra volja in zavzetost vseh, da stopijo skupaj in sodelujejo pri obnovi. Mislim, da bo sporo?ilo, sredi??e tole: ne pustimo se zaustaviti vsemu tistemu, kar se je zgodilo, pa naj je bilo ?e tako negativno – in bilo je zelo negativno – ampak glejmo naprej z upanjem in pogumom, da bomo obnovili to resni?nost Iraka.
V. – Kak?en pomen ima sre?anje z velikim Ajatolo Al-Sistanijem. ?e en steber za most bratstva?
O. – Da, vsekakor verjamem, da ja, tudi ob upo?tevanju, da je Al-Sistani ena najbolj simboli?nih, najbolj pomembnih osebnosti v ?iitskem svetu; in potem ob upo?tevanju, da se je Al-Sistani vedno izrekal za mirno so?itje znotraj Iraka, ko je dejal, da so vse etni?ne in verske skupine del dr?ave. To je zelo pomembno, saj gre ravno za smisel in za smer graditve bratstva med kristjani in muslimani, ki bi moralo biti zna?ilno za dr?avo. Torej gre v resnici za zelo pomemben trenutek in mislim, da bo to eden najbolj pomenljivih trenutkov pape?evega obiska v Iraku.
V. – V zadnjih letih se je zaradi nasilja ve? kot milijon kristjanov izselilo iz Iraka. Ali pape?evo potovanje prina?a tudi upanje na spremembe v tem smislu?
O. – Vsekakor Cerkev – kristjani, katoli?ani – v Iraku z veliko ?eljo pri?akujejo pape?a. In vsekakor jih je treba opogumiti, da bodo svojo kr??ansko poklicanost ?iveli znotraj tako te?ke resni?nosti, kot je Irak. Rekel bi, da gre pri poklicanosti kristjanov na Bli?njem Vzhodu skoraj za poklicanost znotraj kr??anske poklicanosti, da ?ivijo v svoji realnosti, v svojem okolju, v svojih dr?avah. Zato bo pape? zagotovo spodbudil to Cerkev, naj bo pogumna, sposobna pri?evanja, bo pa tudi povabil, naj ostane na mestu, da bo dajala pri?evanje prisotnosti. Velikokrat smo ?e povedali, da Bli?nji Vzhod brez kristjanov ne bi bil ve? tak?en.
V. – Ira?ka vlada je to potovanje pozdravila kot »sporo?ilo miru«. Kako po tolikih letih ru?enja in nasilja graditi stabilnost, dialog in so?itje?
O. – To je velik izziv, velik izziv, na katerega seveda sku?a odgovoriti vlada in celotna dru?ba, sku?a dati odgovor. Vrnimo se k temu, kar smo rekli, oziroma k edinosti. Treba je stopiti skupaj in sodelovati. Da bi stopili skupaj za sodelovanje, da bi gradili to enotnost, sta seveda potrebna odpu??anje in sprava. Prese?i je treba preteklost, gledati naprej v tej novi in pozitivni smeri. Isto?asno pa je potem treba sprejeti ukrepe, na primer proti sekta?tvu, ki je ?al ?e vedno zna?ilno za ?tevilne frakcije v dru?bi, proti korupciji, neenakosti in diskriminaciji, da bo lahko vsak imel svoje mesto in se bo vsak ?util dr?avljana te dr?ave, z istimi pravicami, z istimi dol?nostmi in z isto zavzetostjo in odgovornostjo, da sodeluje pri njeni graditvi. Zdi se mi, da bi to morale biti glavne poti pri poskusu obnove dr?ave.
V. – Eminenca, kak?na je va?a ?elja za to potovanje?
O. – Moja ?elja je, da bi ta dogodek, ta navzo?nost svetega o?eta, ki je bil tako pri?akovan, na katerega so tako dolgo upali in si ga ?eleli, mogel predstavljati trenutek prenove, materialne prenove, duhovne prenove za ira?ko ljudstvo, da bi to moglo u?inkovati tudi na celotno regijo, ki potrebuje dobre zglede. In da bi se to zgodilo v znamenju bratstva: »Vi vsi ste bratje,« je moto, pod katerim poteka to pape?evo potovanje.