杏MAP导航

Andreja ?ervek - Vatikan

Pomembno je, da se kristjani v Iraku ?utijo kot del vesoljne Cerkve. In zato je pape?ev obisk tako zelo pomemben, zatrjuje kardinal Fernando Filoni, veliki mojster Vite?kega reda Bo?jega groba v Jeruzalemu.

Cerkveno in nasploh dru?beno stvarnost v Iraku kardinal Filoni dobro pozna. Od leta 2001 do 2006 je namre? bil apostolski nuncij v Iraku in bo tudi del pape?ke delegacije med tokratnim apostolskim potovanjem, na katerega se jutri opravlja pape? Fran?i?ek.

Pri Vatikanski zalo?bi je leta 2015 iz?la tudi njegova knjiga z naslovom »Cerkev v Iraku. Zgodovina, razvoj in poslanstvo od za?etkov do danes«. Kot zatrdi kardinal, »knjiga je kakor okno: ?e pogledamo skozenj, lahko odkrijemo bogastvo te Cerkve, te skupnosti, tega izro?ila in te kulture«.

Kardinal posebej izpostavi, da ira?ka Cerkev ni nastala kot rezultat evangelizacije misijonarjev, ampak ima svoj izvor na tem ozemlju. »Tamkaj?nji kristjani upravi?eno trdijo, da so bili neposredno evangelizirani s strani apostola Toma?a. Pohvalijo se tudi, da je njihov jezik zelo blizu jeziku, ki ga je govoril Gospod.«

Te dinamike na Zahodu niso poznane, ?eprav je zavzemanje zanje s strani latinske Cerkve ogromno. »Za to realnost je pomembno, da ?uti bratstvo celotne Cerkve, a tudi celotnega vzhodnega sveta.« In v tem je tudi vrednost pape?evega prihoda, potem ko je uni?evalni Isis terjal veliko smrti in povzro?il stra?no uni?enje, zaradi ?esar se je drasti?no zmanj?ala navzo?nost kristjanov v dr?avi. Po Filonijevih besedah je pape?evo potovanje »zelo ugodna prilo?nost, da se kristjani – ?eprav so manj?ina – ne bi ?utili izrinjeni na rob, ampak dejanski del ?ivljenja celotne vesoljne Cerkve«.

Poleg pomembne spodbude kr??anski skupnosti, pa je prav tako pomembno upo?tevati temo medverskega dialoga. To podro?je ne obsega samo odnosov med islamom in ?tevilnimi verskim manj?inami, ki so navzo?e v Iraku, ampak gre predvsem za dinamike znotraj samega islama, torej za odnose med ?iiti in suniti. »Fran?i?ek bo potrdil svojo linijo, ki sloni na bratstvu,« pove kardinal Filoni ter izpostavi ?e eno pomembno razse?nost, kar je dr?avljansko sobivanje. Cilj ira?kega leadershipa je prese?i nestabilnost in lo?itve med razli?nimi komponentami, da bi se tako sprejelo model razvoja in napredka, ki bi bil v najbolj?i mo?ni meri egalitaren, ki je zmo?en mo?i dialoga, edinosti in skupnega dobrega.

?e upo?tevamo sedanji mednarodni okvir zdravstvenega izrednega stanja in potovanja, ki si ga je pape? ?e dolgo ?elel, pripomni kardinal Filoni, »ni mogo?e pri?akovati lahkih ?asov za pape?ka potovanja«. Pri tem spomni na namen sv. Janeza Pavla II., ki mu ni uspelo uresni?iti namena, da bi obiskal Ur ob jubilejnem letu 2000. Takrat je na tistem obmo?ju prevladovala navzo?nost ?iitske vojske in nih?e ni mogel zagotoviti varnosti, ki bi omogo?ila obisk pape?a Wojtyle. Gre za kompleksno stran zgodovine, ki sedaj dobiva svoj sklepni del, kar je bilo dolgo pri?akovano s strani pape?ev.