杏MAP导航

Alessandro Di Bussolo – Vatikan

»Pape?u prina?am preizku?eno Cerkev« - zaradi dveh potresov v manj kot enem letu in gospodarske ?kode, ki jo je pandemija povzro?ila turizmu, ki je njen prvenstveni vir – a je ?iva.« Rekel mu bom, »da je njegov obisk v Iraku blagoslov, in njegovo sre?anje z velikim ajatolo Al Sistanijem »bo spodbudilo dialog in uresni?ilo sporo?ilo Vsi bratje. Nad?kof Giorgio Lingua, ki ga je dopoldne v ?etrtek, 18. februarja 2021, sprejel pape? Fran?i?ek, je apostolski nuncij na Hrva?kem od julija 2019, od 2010 do 2015 pa je bi pape?ki predstavnik v Iraku in Jordaniji, potem pa na Kubi.

Bla?eni Stepinac, »?kof z vonjem po ovcah«

?estdesetletnik, Piemontez iz Fossana, v provinci Cuneo, monsinjor Lingua je za Vatican News spregovoril tudi o drami migrantov z »balkanske poti«, prepri?an, da ni ?as za to, da bi iskali krivce, ampak da bi »na?li re?itve« in sprejeli odlo?itve, v katerih se je »bolje zmotiti zaradi prevelike velikodu?nosti kot zaradi pretirane togosti.« O ljubezni Hrvatov do bla?enega kardinala Stepinca »?kofa, ki je v resnici imel vonj po ovcah« in o mo?i vere ira?kih kristjanov vsemu navkljub. Z veseljem se spominja sodelovanja ve? kot 500 mladih Kubancev na Svetovnem dnevu mladih v Panami leta 2019. Tako je spregovoril o hrva?ki dr?avi, v kateri pape?a predstavlja manj kot dve leti.

O. – Pape?u prina?am ?ivo in preizku?eno Hrva?ko. Preizku?ena od tragedij dveh potresov, enega z epicentrom v Zagrebu, 5,2 po Rihterjevi lestvici, drugega v Petrinji v ?kofiji Sisak, z mo?jo 6,4, ki sta se zgodila v najslab?em trenutku pandemije. Prvi potres v Zagrebu je bil na prvo nedeljo zaprtja, medtem ko je bil v Petrinji v drugem zaprtju drugega velikega vala. Ti dve tragediji sta se pri?teli ?kodi, ki jo je tudi ekonomsko povzro?ila pandemija koronavirusa, ki je imela ogromen vpliv na prvenstveni vir dr?ave, na turizem. Pape?u prina?am ponosno ljudstvo, navezano na svoje korenine in isto?asno ljudstvo, ki gleda tudi v prihodnost, ki gleda v Evropo, nekateri z nekoliko nezaupljivosti, drugi z ve?jim upanjem in optimizmom. V celoti vzeto prina?am dobro organizirano Cerkev, ki ima seveda, kakor povsod, nekaj problemov, ki jih ni mogo?e zanikati, vendar je v celoti ?iva Cerkev. Mislim na neko nekoliko klerikalno skupino. Vendar je za to Cerkev zna?ilna pobo?nost do Marije in velika navezanost na svetega o?eta in na rimsko Cerkev. Morda sem se zaradi tega ?util zelo sprejetega: kamorkoli grem, sre?ujem ljudi, ki prisr?no izra?ajo svojo naklonjenost do pape?evega predstavnika in torej do svetega o?eta.

Temu te?kem polo?aju se je dodalo ?e izredno stanje z migranti z »balkanske poti«, med katerimi so mnogi mladoletniki brez star?ev. Kako se lahko odgovori na poziv pape?a Fran?i?ka k humanitarni skrbi za te ljudi«?
O. – Stanje je zelo te?ko in zapleteno. Nedvomno je pred o?mi vseh humanitarna kriza, ki je ne moremo ignorirati, ki je vidna. Najstniki, mladi in odrasli, v nekaterih primerih otroci, ki so se prisiljeni soo?iti s trdo zimo v obsodbe vrednih razmerah. Zato mislim, da ni ?as, da bi iskali odgovorne in krivce, zakaj so tam in zakaj so v tak?nih razmerah, ampak je pomembno stopiti skupaj in poiskati re?itve. Ne zdi se mi, da bi bil konflikt, ki je v nekaterih primerih nastal med vladami in nevladnimi organizacijami, zdravilen, nasprotno, nikomur ne koristi, predvsem pa ?kodi tistim, ki bi radi pomagali. Sam osebno mislim, da se je takrat, kadar je treba sprejemati odlo?itve, bolje motiti zaradi pretirane velikodu?nosti, kot zaradi pretirane togosti. Tudi zato, ker obstaja nevarnost, da bi zastrupili srce tistih, ki so se odpravili na pot, ki so zapustili svojo de?elo, morda nekoliko naivno, ampak tudi z velikim upanjem in da bi gojili obup. Ker so dvakratno razo?arani: od svojih dr?av in od tistih, za katere so mislili, da jih bodo sprejeli. Upo?tevati moramo, da ni ne ekonomskih migrantov in ne migrantov zaradi vojne, ki radi zapustijo svojo de?elo. ?e nimajo niti najmanj?ega upanja v bolj?o prihodnost, ima razo?aranje lahko zelo hude negativne posledice.

Kak?na so pri?akovanja hrva?ke kr??anske skupnosti v zvezi z morebitno kanonizacijo bla?enega kardinala Stepinca?
O. – To vpra?anje mi postavljajo povsod, kamor grem, in to z vedno ve?jo vztrajnostjo. Moram re?i, da je name naredil velik vtis lik tega bla?enega, ki ga imajo Hrvati za o?eta in zato tudi razumem njihovo nestrpnost, da bi ga videli povzdignjenega na oltar. Pretekli teden sem ma?eval v njegovi rojstni ?upniji in sem dejal nekaj, kar sem ugotovil, da je zelo ugajalo, ampak sem prepri?an, da je bilo tako. Dejal sem, da sem v 30 letih diplomatske slu?be potoval po ?tevilnih delih sveta, in sem redko naletel na tolik?no ljubezen in ob?udovanje nekega ljudstva do nekega svetnika, kakor ju ima hrva?ko ljudstvo do bla?enega Stepinca. In mislim, da je to upravi?eno, ker v Stepincu vidim profil ?kofa, kakor ga je za?rtal pape? Fran?i?ek. Bolj ko ga poznam bolj ga cenim. To je ?kof, ki je v resnici imel vonj po ovcah, ki je bil blizu svojemu ljudstvu, ki je na Cerkev gledal kot na poljsko bolni?nico in si je zato zavihal rokave, da bi naredil to, kar je mogel, da je sprejemal reve?e, begunce. Bilo je v ?asu 2. svetovne vojne. Koliko socialnih programov in koliko cerkva je ustanovil! Kamor koli grem, naletim na nekoga, ki mi pravi: »Glejte, to je hotel Stepinac, to je on storil, to je na?rtoval, a mu ni uspelo uresni?iti,« ali pa »pri?li smo sem, ker nas je on hotel.« Potem vidim, da je ena prvih nuncijevih nalog iskati kandidate za ?kofovstvo in pri tem mi ni te?ko imeti pred o?mi, imeti pred seboj idealne podobe: vidim jo v kardinalu Stepincu. To ne pomeni, da bo kanonizacija jutri, ampak ?elim re?i, da je meni dal veliko in upam, ker da bo ?e naprej toliko dajal hrva?ki Cerkvi, predvsem tako, da bo obujal posnemovalce.

Vedelo se je za bratski obisk pri zagreb?kem kardinalu nad?kofu Bozani?u, ki ga je zahteval pape?. Kaj lahko poveste o izidu tega obiska?
O. – Ne morem veliko povedati, ker se ni vedelo ni?. Ko sem imel pred kratkim mo?nost sre?ati se s predstojniki Kongregacije za ?kofe, sem v imenu kardinala Bozani?a vpra?al kardinala prefekta, kaj je bilo s tem obiskom pred dvema letoma, mi je kardinal Ouellet pojasnil, da je razlika med bratskim obiskom in apostolskim obiskom. Apostolski vizitator ima naro?ilo, da razi??e posebne okoli??ine, ki so bile ?e ugotovljene. Obstaja nek problem in on mora videti, kdo so odgovorni in predlagati ukrepe. Bratski obisk pa se zahteva, kadar gre za nekega kardinala in so samo  govorice, glasovi, o morda slabem upravljanju, o moralnih vpra?anjih vodenja, ampak kot govorice. Bratski obiskovalec mora tedaj preiskovati bratsko, kot pove ?e sama beseda, vendar neformalno in na koncu bratskega obiska obi?ajno ni nobenega sporo?ila, kadar se zdi, da niso potrebni nadaljnji posegi.

Preden ste leta 2019 pri?li v Zagreb, ste bili ?tiri leta nuncij na Kubi in do?ivljali za dr?avo ob?utljive ?ase od smrti Fidela Castra do upanja na ukinitev embarga Zdru?enih dr?av, ki je potem padel, in kon?no dva obiska pape?a Fran?i?ka v nekaj mesecih. ?esa se spominjate iz teh let in kako ste zapustili kubansko Cerkev?
O. – V spominu imam Cerkev polno upanja. Na?el sem lepo harmonijo, lepo ob?estvo med ?kofi, ki so bili vedno v dialogu z oblastmi. V?asih so se prito?evali, da niso dosegli dovolj, drugi? so bili hvale?ni za to, kar so dosegli. Posebno me je razveselilo, da sem videl mlade, ki so lahko ?li na Svetovni dan mladih v Panamo leta 2019, in to v pomembnem ?tevilu. Bilo je prvi?, da je na njem sodelovalo ve? kot 50 mladih Kubancev in to daje upanje. Pred svojim odhodom sem ?elel povedati svoj vtis o realnosti in vpra?anju, ki so mi ga ?tevilni postavljali: ali je na Kubi verska svoboda ali ne. Dejal sem, da lahko mirno re?em, da je polna svoboda bogoslu?ja, v smislu da cerkve lahko opravljajo katero koli dejavnost, kakr?en koli obred, a rekel sem, da morda verska svoboda z na?ega stali??a ?e ni popolna. Ker kljub temu, da obstaja velika strpnost do tega, kar se dela tudi na ravni formacije, pou?evanja, na?i napori, na?e delo velikokrat ?e ni uradno priznana in zato mislim, da je ?e vedno pot pred nami, ?eprav smo skupaj ?e ogromno prehodili.

Pred Kubo je bila va?a prva zadol?itev kot apostolski nuncij v Iraku in Jordaniji od leta 2010 do 2015. Leta umika tujih sil iz Bagdada, pa tudi vzpona Islamske dr?ave, pa do dramati?nega bega kristjanov z ravnice Ninive julija 2014. Kaj vam ostaja iz teh let?
O. – Ostaja spomin na trpe?o Cerkev in na mo?no Cerkev. Predvsem bi rad poudaril mo? ira?kih kristjanov, ki so kljub zelo te?kim obdobjem ohranili vero. Jasno je, da so bili mnogi prisiljeni, skoraj porinjeni, da zapustijo dr?avo in se zanesejo na sre?o, kakor njihov o?e Abraham, ki je bil poklican, oni pa so bili bolj prisiljeni kot poklicani, da so zapustili dr?avo in iskali bolj?o prihodnost. Vedno pa me je pretresla velika mo? njihove vere.

Kak?en pomen bi lahko imel bli?nji obisk pape?a Fran?i?ka v lu?i va?ih izku?enj z bli?njevzhodno dr?avo?
O. – Mislim, da bo pape?ev obisk v Iraku velik blagoslov. Lahko obstajajo dvomi o uspehu, o tveganjih, ki jih prina?a, vendar sem prepri?an, da bo Gospod pomagal svetemu o?etu in bo to zelo pomembna prilo?nost za uresni?itev sporo?ila okro?nice Vsi bratje. Eden od najpomembnej?ih dogodkov bo po mojem mnenju sre?anje z velikim ajatolo Al Sistanijem, ki sem ga imel prilo?nost nekajkrat obiskati. Vedno je me pretresla njegova preprostost: gre za voditelja miru, ki i??e dobro vseh, ki ima ?ut za bratstvo, kar ni malo. Zato sem prepri?an, da bo iz tega sre?anja pri?lo zelo lepo, zelo mo?no sporo?ilo: spodbudilo bo dialog, saj ni druge poti re?itve, kot pot dialoga in to bo velika spodbuda za kristjane po tako te?kih letih. Prepri?an sem, da bo Gospod izlil svoje blagoslove na to potovanje, tudi v tem obdobju dodatnih te?av, kot je pandemija.

Oktobra leta 2013 ste na predavanju v svojem Piemontu rekli, da ste optimist glede prihodnosti kristjanov v Iraku. Ste to ?e vedno?
O. – Seveda je sedaj te?ko ocenjevati na daljavo in brez upo?tevanja stvarnosti. Navsezadnje se je najve?ji problem teh zadnjih let, odkar sem od?el, to je bila zasedba Islamske dr?ave, v dolo?enem smislu precej zmanj?al, zato obstaja razlog, da ?e naprej ostajamo polni zaupanja in optimizma. Mislim pa, da bodo potrebna dejanja, kot je pape?ev obisk, kot opogumljenje, kot je ustanavljanje univerz, univerze v Erbilu, itd., da bi mladim kristjanom dali razloge za to, da bodo ostali in da bodo pri?e svoje vere.