Nota o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti covidu-19
Kongregacija za nauk vere – Vatikan
Vpra?anje o uporabi cepiv na splo?no je pogosto v sredi??u vztrajnih razprav javnega mnenja. Zadnje mesece je pri?lo na to Kongregacijo ve? pro?enj za mnenje o uporabi cepiv proti virusu SARS-CoV-2, ki povzro?a covid-19, ki so bila v procesu raziskovanja in proizvodnje razvita z uporabo celi?nih linij, ki izhajajo iz tkiv, pridobljenih iz dveh splavov, ki sta bila narejena v preteklem stoletju. Hkrati se v mno?i?nih medijih pojavljajo razli?ne izjave ?kofov, katoli?kih zdru?enj in strokovnjakov, ki se med seboj razlikujejo in si v?asih nasprotujejo, kar je povzro?ilo tudi dvome o moralnosti uporabe teh cepiv.
O tej temi ?e obstaja pomembna izjava Pape?ke akademije za ?ivljenje z naslovom »Moralna razmi?ljanja o cepivih, pripravljenih iz celic splavljenih ?love?kih fetusov« (5. junij 2005). Potem se je o tej zadevi izrazila ta Kongregacija z navodilom Dignitas Personae (8. september 2008, prim. ?t. 34 in 35). Leta 2017 se je k tej temi z noto vrnila Pape?ka akademija za ?ivljenje. Ti dokumenti ?e nudijo nekatera splo?na pojasnjevalna na?ela.
Ker so prva cepiva proti covidu-19 in z njimi povezano cepljenje ?e na voljo v razli?nih dr?avah, ?eli ta Kongregacija ponuditi nekaj pojasnil za razjasnitev te teme. Nimamo namena presojati varnosti in u?inkovitosti teh cepiv, ?eprav je to eti?no pomembno in potrebno, saj so za njihovo oceno pristojni biomedicinski raziskovalci in agencije za zdravila, ampak zgolj razmi?ljati o moralnem vidiku teh cepiv proti covidu-19, ki so bila razvita na celi?nih linijah, te pa so bile pridobljene iz dveh namerno splavljenih fetusov.
1. Navodilo Dignitatis Personae pravi, da v primerih uporabe celic splavljenih fetusov za ustvarjanje celi?nih linij za uporabo v znanstvenem raziskovanju »obstaja razli?na odgovornost« sodelovanja pri zlu. Na primer »v podjetjih, ki uporabljajo celi?ne linije nedovoljenega izvora, odgovornost tistih, ki odlo?ajo o usmeritvi proizvodnje, ni enaka odgovornosti tistih, ki nimajo nobene mo?i odlo?anja«.
2. V tem smislu, kadar ni na voljo eti?no neopore?nih cepiv proti covidu-19 (na primer v dr?avah, kjer zdravniki in bolniki nimajo na voljo eti?no neproblemati?nih cepiv, ali v katerih je njihovo razdeljevanje ote?eno zaradi posebnih pogojev konzerviranja in transporta, ali kadar se v isti dr?avi razdeljuje razli?ne vrste cepiv, pa zdravstvene oblasti dr?avljanom ne dovoljujejo izbire cepiva za cepljenje), je moralno sprejemljivo uporabiti cepivo proti covidu-19, pri katerih so v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celi?ne linije splavljenih fetusov.
3. Temeljni razlog, da se uporaba teh cepiv ?teje za moralno dopustno, je v tem, da je sodelovanje pri zlu (materialno pasivno sodelovanje) povzro?enega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno. Moralna dol?nost izogibanja tak?nega pasivnega materialnega sodelovanja ni zavezujo?a, ?e obstaja huda nevarnost, kot je sicer nezadr?no ?irjenje hudo patogenega agensa: v tem primeru pandemi?no ?irjenje virusa SARS-CoV-2, ki povzro?a covid-19. Zato je potrebno upo?tevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klini?no varna in u?inkovita, v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. Vseeno pa moramo poudariti, da moralno dopustna uporaba teh vrst cepiv zardi posebnih pogojev, zaradi katerih so taka, sama po sebi ne more predstavljati pozakonitve, ?eprav posredne, prakse splava in predpostavlja nasprotovanje tak?ni praksi s strani tistih, ki ta cepiva uporabljajo.
4. Dopustna uporaba takih cepiv namre? na noben na?in ne vklju?uje in ne sme vklju?evati moralne odobritve uporabe celi?nih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov. Zato se od farmacevtskih podjetij kot od vladnih zdravstvenih agencij zahteva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so eti?no sprejemljiva in ne povzro?ajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.
5. Isto?asno je iz prakti?nega razloga o?itno, da cepljenje praviloma ni moralna obveznost in mora zato biti prostovoljno. V vsakem primeru pa z eti?nega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dol?nosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro. Dobro, ki v odsotnosti drugih sredstev za zaustavitev ali samo za prepre?evanje epidemije, lahko priporo?a cepljenje, zlasti za za??ito najbolj ?ibkih in izpostavljenih. Tisti pa, ki zaradi vesti zavra?ajo cepiva, proizvedena s celi?nimi linijami, izvirajo?imi iz splavljenih fetusov, se morajo potruditi, da se bodo z drugimi prepre?evalnimi sredstvi in primernim obna?anjem izognili temu, da bi postali prena?alci nalezljivega agensa. Zlasti se morajo izogibati vsakemu tveganju za zdravje tistih, ki ne morejo biti cepljeni zaradi klini?nih ali druga?nih razlogov in so najbolj ranljivi.
6. Kon?no obstaja tudi moralni imperativ za farmacevtsko industrijo, za vlade in mednarodne organizacije, da zagotovijo, da bodo cepiva varna in u?inkovita z zdravstvenega vidika, kakor tudi eti?no sprejemljiva, dostopna tudi najrevnej?im dr?avam sveta in to na na?in, ki zanje ne bo prete?aven. Sicer bi pomanjkanje dostopa do cepiv postalo ?e en razlog za diskriminacijo in krivico, ki revne dr?ave obsoja, da ?e naprej ?ivijo v zdravstvenem, ekonomskem in socialnem pomanjkanju.
Pape? Fran?i?ek je na avdienci 17. decembra 2020 za podpisanega prefekta Kongregacije za nauk vere to Noto preu?il in odobril njeno objavo.
V Rimu, na sede?u Kongregacije za nauk vere, 21. december 2020, liturgi?ni spomin sv. Petra Kanizija.
Luis F. kard. Ladaria, S.I. msgr. Giacomo Morandi, naslovni nad?kof Cerveterija
prefekt tajnik
