杏MAP导航

Andrea Tornielli

Spomniti se petih let okro?nice Laudato si' ni ritualno obhajanje. Teden in potem tudi leto, posve?ena okro?nici, predstavljata neke vrste preverjanje iniciativ, idej, izku?enj, dobrih praks. Sta na?ina podelitve vsega, kar je dokument spro?il v skupnostih, na teritorijih, po vsem svetu; in sta na?ina razmisleka o njegovi aktualnosti v sedanjem trenutku, ko se ves svet bori proti pandemiji covida-19.

Ena od zaslug tega obse?nega pape?kega besedila, ki za?ne pri temeljih odnosa med ustvarjenimi bitji in Stvarnikom, je to, da nam je dal razumeti, kako je vse povezano: ne obstaja neko okoljstveno vpra?anje, ki je lo?eno od socialnega in od podnebnih sprememb. Migracije, vojne, rev??ina in nerazvitost so izrazi ene same krize, ki, ?e preden je ekolo?ka, je v svojem izvoru eti?na, kulturna in duhovna kriza. Gre za globoko realisti?en pogled. Laudato si' ne izvira iz nostalgij, da bi uro zgodovine zavrteli nazaj ter se vrnili k predindustrijskim na?inom ?ivljenja, ampak opredeljuje in opisuje procese samouni?evanja, ki jih spro?ata iskanje takoj?njega profita in pobo?anstven trg. Izvor ekolo?kega problema, pi?e pape? Fran?i?ek, je ravno v dejstvu, da »obstaja na?in razumevanja ?ivljenja in ?love?kega delovanja, ki je oddaljeno in nasprotno stvarnosti, vse do to?ke, da jo uni?uje«.

Za?eti pri stvarnosti pomeni upo?tevati objektivnost ?love?kega stanja, izhajajo? iz priznanja omejenosti sveta in njegovih virov. Pomeni oddaljiti se od slepega zaupanja, ki ga predstavlja »tehnokratska paradigma«, ki – kot pravi pape?, pri ?emer sledi Romanu Guardiniju – je »postavila tehnicisti?ni um nad resni?nost, tako ne ?uti ve? narave kot veljavne norme, ne kot ?ive?ega zato?i??a«. Poseganje ?loveka v naravo, beremo v okro?nici, se je vedno dogajalo, a je dolgo ?asa imelo zna?ilnost spremljanja, podpiranja mo?nosti, ki so jih ponujale same stvari. ?lo je za sprejemanje tistega, kar je naravna stvarnost po sebi vedno dopu??ala, kakor da bi stegovala roko. Obratno pa je zdaj v interesu iz?rpati vse, kar je mogo?e, preko uveljavljanja ?love?ke roke, ki zanemarja ali pozablja stvarnost tega, kar ima pred seboj. Zato je »pri?el ?as, ko je treba ponovno usmeriti pozornost na resni?nost in njene meje, ki po svoje omogo?ajo zdrav in rodoviten ?love?ki ter dru?beni razvoj«.

Kriza, ki jo ?ivimo zaradi pandemije, je vse to ?e bolj postavila v ospredje. Kot je dejal pape? 27. marca med Statio orbis: »Napredovali smo z vso hitrostjo in se ?utili mo?ne in sposobne vsega. Hlastali smo po zaslu?ku, pustili smo se posrkati stvarem in zmesti naglici. Nismo se ustavili pred tvojim klicanjem, nismo se ustavili vpri?o vojn in planetarnih krivic, nismo prisluhnili klicu reve?ev in na?ega hudo bolnega planeta. Neustra?eno smo ?li dalje misle?, da bomo vedno ostali zdravi v bolnem svetu.« Med tistim trenutkom molitve, ko se je prosilo za konec pandemije in ki nas je vse predramil kot slabotne in neza??itene, je Fran?i?ek spomnil, da smo poklicani »sprejeti ta ?as preizku?nje kot ?as izbire … ?as, da izberemo, kaj je res vredno in kaj mine, da lo?imo to, kar je potrebno, od tega, kar ni«. Laudato si' nas vodi, da ponovno premislimo dru?bo, v kateri je ?love?ko ?ivljenje, posebno najslabotnej?ih, za??iteno; kjer imamo vsi dostop do oskrbe, kjer se oseb nikoli ne odmetava in kjer se narave ne ropa, ampak se jo obdeluje in varuje za tiste, ki bodo pri?li za nami.