Sinoda o Amazoniji: Tretja generalna kongregacija o ?lovekovih pravicah in o formaciji za pastoralo
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Obramba ?lovekovih pravic in drama kriminalizacije voditeljev, skupnosti in socialnih gibanj je bila danes na tretji generalni kongregaciji posebne sinode za podro?je Panamazonije ena od najbolj pretresenih tem. V Amazoniji je ?tevilo mu?encev zaradi tega naravnost zastra?ujo?e. Od leta 2003 do 2017 je zaradi obrambe svojih podro?ij umrlo 1119 domorodcev. Ni pa samo to. Dru?beni voditelji so pogosto ?rtve nekaznovanosti in nezadostnosti dr?avne oblasti, ki ne morejo zagotavljati varnosti. V tej lu?i je bilo poudarjeno, da mora Cerkev braniti tiste, ki se bojujejo za za??ito svojih ozemelj z ustvarjanjem tam, kjer jih ?e ni, posebnih omre?jih za??ite ali pa da se za?ne na ?kofijski ravni z stalnimi akcijami solidarnosti in pospe?evanjem dru?bene pravi?nosti. Naloga Cerkve je, kot je bilo ve?krat re?eno, da povzdigne glas proti projektom, ki uni?ujejo okolje. Prav tako pa so sinodalni o?etje pod?rtali pomembnost spodbujanja participativne politike in ekonomije, ki nima ni? s »kulturo ?kartiranja«, torej ekonomije majhnih zadrug, ki lahko neposredno dajejo v trgovinski obtok izdelke gozda, saj ni potrebno, da gredo skozi mno?i?no proizvodnjo.
Boj proti roparskim izkopalnim na?inom
V sinodalni dvorani so govorili tudi o onesna?evanju rek, v katere pogosto zlivajo izlo?ke rudarske dejavnosti ter o izsekovanju gozda, ki je vedno bolj konkretna gro?nja v Amazoniji, zaradi mno?i?ne prodaje lesa ali zaradi gojenja koke. To pa spodbuja predvsem ?ibka okoljska zakonodaja, ki ne ??iti naravne lepote in bogastva na teh podro?jih. Glede teka je bila Cerkev spodbujena, da naznani nezakonito in nasilno ropanje izkopalnih na?inov rude in diamantov ter da podpre mednarodne norme, ki ??itijo ?lovekove, dru?bene in okoljske pravice. Kajti krik izropane zemlje, je krik ljudstev, ki tam prebivajo. Na obrambo avtohtonih prebivalcev so spomnili tudi preko omembe mu?eni?tev ?tevilnih misijonarjev, ki so dali ?ivljenje za zadevo domorodcev in za za??ito tistih, ki jih izkori??ajo in preganjajo vse pogostej?e gro?nje tako imenovanih »razvojnih projektov.«
Amazonija, podro?je migracij
Na zasedanju sinode so razmi?ljali tudi o tematiki migracij, tako tistih domorodnih ljudstev proti velikim mestom, kakor tudi drugih ljudi, ki pre?kajo Amazonijo, da bi dosegli ?eleno dr?avo. Od tu izhaja svojevrstna pastorala Cerkve, ki je zaradi tega pojava na tem podro?ju zelo nujna. Govorilo se je novi misijonarski fronti, s katero se je potrebno soo?iti z vedno ve?jim sodelovanjem znotraj lokalnih cerkvenih struktur in le-teh z drugimi organizmi, delujo?imi na tem podro?ju. Nadalje so v dvorani spomnili na to, da drama migracij predvsem prizadene mlade domorodce, ki so prisiljeni zapustiti doma?e dr?ave predvsem zaradi gro?nje brezposelnosti, nasilja, trgovine z ljudmi, trgovine z drogo, prostitucije in izkori??anja. Potrebno je torej, da Cerkev prepozna, ovrednoti, podpre in po?ivi udele?bo mladih domorodcev na cerkvenih, dru?benih in politi?nih podro?jih, saj so mladi »preroki upanja«.
Nujnost formacije
Na sinodi so tudi razmi?ljali o pomembnosti ob?estvene Cerkve, ki v ve?ji meri vklju?uje laike, da bo njihovo delo bolj podpiralo cerkveno delovanje. Zapletenost sodobnega ?ivljenja zahteva posebne kompetence in znanja, na katera ne morejo duhovniki vedno ponuditi odgovore na vpra?anja. Pred ?tevilnimi aktualnimi izzivi, kot so sekularnost, verska mla?nost, vrtoglavo ?irjenje binko?tnih protestantskih skupnosti, se mora Cerkev nau?iti bolj posvetovati se in tudi prisluhniti laikom. Pomembnost laikov je bila poudarjena tudi v tistih to?kah, kjer se je govorilo o pomanjkanju duhovnikov in o te?avi prina?anja zakramenta evharistije vernikom. Zato je potrebno preiti iz »obiskovalne pastorale« v »navzo?o pastoralo«, upo?tevajo? pri tem tudi nove karizme, ki se pojavljajo v lai?kih gibanjih, katerih potencial bi bilo dobro ovrednotiti. Zaradi tega, s poudarkom, da je celibat velik dar Svetega Duha za Cerkev, so nekateri sinodalni o?etje prosili, da se razmisli o duhovni?ki posvetitvi nekaterih poro?enih mo?, tako imenovanih »viri probati«, in da se potem s?asoma razmisli o upravi?enosti te izku?nje. Za nekatere pa bi ta predlog pripeljal duhovnika do tega, da bi bil preprosto samo uradnik za ma?o in ne pastir skupnosti, u?itelj kr??anskega ?ivljenja, torej konkretne Kristusove bli?ine.
Nove poti cerkvenih slu?b
Pred akutnim pomanjkanjem pastirjev za evangelizacijo Amazonije je potrebno bolj ovrednotiti posve?eno ?ivljenje, pa tudi pove?ati promocijo avtohtonih poklicev. V dvorani so tudi govorili o mo?nosti, da se izbere poobla??ene slu?abnike za obhajanje evharistije ali pa, da se posveti stalne diakone, ki bi v sklopu ekipe pod vodstvom duhovnikov lahko podeljevali zakramente. Nadalje so v dvorani razmi?ljali o formaciji za slu?be v Cerkvi na treh nivojih: kapilarna formacija na ?upnijskem nivoju preko branja in premi?ljevanja Bo?je Besede; intenzivna formacija namenjena animatorjem in animatorkam skupnosti ter sistemati?na teolo?ka formacija kandidatov za posve?ene slu?be ali pa tudi za mo?ke in ?enske, ki se ?elijo udejstvovati v lai?kih cerkvenih slu?bah. Pri tem je pomembno, kot so poudarili v dvorani, da je potrebno ponovno premisliti formacijo semeni??nikov in jo bolj pribli?ati ?ivljenju doma?ih skupnosti.
