杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Razprave med dana?njo dopoldansko generalno kongregacijo so se za?ele s petjem hvalnice Na?i Gospe iz Aparecide, zavetnici Brazilije, ki se je danes spominja Cerkev. Sledili so govori sinodalnih o?etov ter tudi nekaterih slu?ateljev in slu?ateljic.

Celostna vzgoja

Med temami, ki so bile obravnavane, je bila celostna vzgoja kot sredstvo integracije in podpore amazonskih ljudstev. Kot je bilo izpostavljeno, je za trajnostni razvoj potreben za vse enak dostop do informacij, in sicer preko interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti, ki sta dale? od kulture odmetavanja in blizu kulturi sre?anja. Nalogo vzgojiteljev je treba prenoviti skozi evangelizacijski vidik, da bo kos tako pomembnemu izzivu kot je vzgoja. Pri tem je bila poudarjena potreba po vzgojnem dogovoru, ki upo?teva ekologijo in amazonsko stvarnost ter pospe?uje dobro ?ivljenje, dobro sobivanje in dobro delovanje.

Potrebna je celostna vzgoja, ki ponovno vzpostavlja povezanost med ?lovekom in okoljem, ki zagotavlja vzgojo posameznikov, ki so sposobni skrbeti za skupen dom, v imenu solidarnosti, skupnostne zavesti in »ekolo?kega dr?avljanstva«. Celostna ekologija mora postati del na?ina ?ivljenja v Cerkvi, je bilo re?eno v sinodalni dvorani.

Delo, su?enjstvo, trgovina z ljudmi

V ospredje je pri?lo vpra?anje interakcije med ekologijo in delom, ki ju prepogosto povezujejo tehnokratske dinamike in izkori??anje. Nasprotno pa je treba pospe?evati »teologijo stvarstva«, da bi se tako oblikoval odnos do narave, ki ni roparski. Eden od govorov je odprl temo »brezposelnosti mladih«, kar je prva in najte?ja oblika dru?benega izklju?evanja mladih, pri ?emer je bilo opozorjeno na »su?enjske razmere« na pode?elju in v mestih. Poudarjeno je bilo, da je treba pospe?evati pravice delavcev, vzpostaviti solidarno ekonomijo, lokalno bioekonomijo in obnovljivo energijo. Izpostavljena je bila tudi problematika trgovine z ljudmi, tesno povezana s prostitucijo, prisilnim delom in trgovino s ?love?kimi organi. Gre za zlo?ine proti ?love?tvu, za kar je treba vzpostaviti novi moralni imperativ ter okrepiti mednarodno zakonodajno prizadevanje, da bi se dru?bo osvobodilo teh hudodelstev.

Vloga ?ensk

V sinodalni dvorani se je danes ponovno govorilo o vlogi ?ensk, ki so zelo dejavne v amazonskih skupnostih in pripravljene deliti pastoralne odgovornosti z duhovniki. gre za pomembno vpra?anje, ki se mu ne bi smelo povr?insko izmakniti, je bilo izpostavljeno. V enem od govorov je zato bilo predlagano, naj so ?enske dejansko izena?ene z dostojanstvom mo?kih na ravni neposve?enih slu?b, pri ?emer se je izpostavilo, da so mnoge ?enske redovne kongregacije bile in so ?e vedno dejanske junakinje v Amazoniji, kar se ti?e nastajanja skupnosti po razli?nih delih tega obmo?ja. Tudi slu?atelji in slu?ateljice so se zaustavili ob izku?njah posve?enega ?ivljenja v Amazoniji in delu za pospe?evanje poklicev med staroselci, ki se odvija v spo?tovanju posameznih identitet ter kot prava obogatitev duhovnosti Cerkve. Posebej je bilo izpostavljeno delo redovnic na odro?nih obmo?jih Amazonije ter mnogovrstnost njihovega delovanja. Predlagalo se je ve?je priznanje in ve?je ovrednotenje posve?enih ?ensk, da ne bi ve? hodile »zadaj«, ampak »ob strani«, upo?tevajo? cerkveno sinodalnost, ki je dale? od klerikalizma.

Vpra?anje poklicev

V zvezi temo viri probati se je v sinodalni dvorani izpostavilo vpra?anje, zakaj primanjkujejo poklici in zakaj Cerkev ni sposobna prebuditi novih. V enem od govorov je bilo predlagano, da bi se naj uvedlo »lokalne izku?nje za?asnih slu?b za poro?ene mo?ke«, ki bi jih priznala in potrdila lokalni ordinarij in cerkvena skupnost. V drugem govoru je bila predlagana ustanovitev »panamazonske ali regionalne komisije« za formacijo bodo?ih duhovnikov, s ?imer bi se naj stopilo naproti ekonomskim te?avam posameznih ?kofij in pomanjkanju vzgojiteljev. Poudarjena je bila pomembna vloga stalnega diakonata.

Slu?atelji: Ne kolonializmu

Ob sklepu dana?nje dopoldanske kongregacije so udele?ence zasedanja nagovorili ?e nekateri slu?atelji in slu?ateljice. Med drugim je bila izpostavljena potreba po dolo?itvi in za??iti staroselskega ozemlja, da se jih ne bi razla??alo in plenilo v imenu rudarskih dejavnosti ali hidroelektrarn. Za??ita zemlje pomeni za??ita ?ivljenja. Lokalne oblasti naj kon?ajo z nepravi?nim obravnavanjem prvotnih ljudstev, pogosto diskriminiranih, ne da bi se jim priznavalo njihovo lastno kulturo, obi?aje, jezi in izro?ila. Tudi mednarodna skupnost bi morala konkretneje posegati in kon?ati zlo?ine proti staroselcem Amazonije, kajti tega obmo?ja se ne sme obravnavati kot nekega potro?nega blaga. Skrb za skupen dom naj ni predmet neke propagande ali dobi?ka, ampak mora biti dale? o ekonomskega, dru?benega in kulturnega »kolonializma«, ki ho?e zgolj modernizirati teritorij in lokalnim kulturam vsiliti tuj razvoj.