Briefing o sinodi: Trgovina z ljudmi, vloga ?ensk, formacija, inkulturacija
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo, je na za?etku ponovno spomnil, da bodo sinodalni o?etje v soboto glasovali o sklepnem dokumentu. V ponedeljek in torek so po skupinah izoblikovali predloge, ki jih bodo glavni relator ter posebni tajniki sinode s pomo?jo strokovnjakov vklju?ili v dokument. Uredni?ka komisija bo ponovno pregledala besedilo, o katerem bodo glasovali v soboto in bo nato izro?eno pape?u Fran?i?ku.
Prva med govorniki na briefingu je bila sestra Roselei Bertoldo iz skupnosti Sester Marijinega brezmade?nega Srca, ki je vklju?ena tudi v mre?o z imenom »Krik za ?ivljenje«. Svoje poslanstvo opravlja v Braziliji, kjer se posve?a izkoreninjanju trgovine z ljudmi, posebej z ?enskami in otroki. Opozorila je, da so eden izmed najve?jih problemov t.i. »slu?kinje«: pogosto namre? dekleta odpeljejo iz domorodnih skupnosti z namenom, da bi obiskovale ?olo, namesto tega pa jih spolno izkori??ajo ali so primorane delati »v su?enjstvu«. S. Bertoldo je povedala, da telo teh deklet in ?ena postane blago ter poudarila, da je storilce zelo te?ko ovaditi. Mre?a, v kateri deluje, si zato v prvi vrsti prizadeva za to, da bi ljudem pomagali zlorabo prepoznati ter jih formirati, da bi jo tudi prijavili. Sinoda za Amazonijo posve?a pozornost tudi tej dramati?ni situaciji, saj prizadevanje za evangelizacijo vklju?uje tudi varovanje ?ivljenja. S. Bertoldo je v odgovoru na eno izmed vpra?anj prav tako dejala, da je pomembno, da imajo ?enske tudi mo?nost soodlo?anja.
Zatem je na briefingu spregovoril msgr. Riccardo Ernesto Centellas Guzmán, predsednik Bolivijske ?kofovske konference. Poudaril je, da ?enske v Cerkvi predstavljajo ve?ino, vendar pa so na mestih odlo?anja v manj?ini, ki je skoraj nevidna. Zato msgr. Guzmán poziva k ve?ji vklju?enosti ?ensk v procese odlo?anja v Cerkvi, za?en?i z ?upnijami. Pri tem je omenil osebno izku?njo v svoji ?kofiji, kjer urad za pastoralo vodi ?enska in vidi se, da ima druga?en pristop od mo?kega: prosi za predloge ter omogo?a sodelovanje. Sinodalna Cerkev namre? ne pomeni le »hoditi skupaj«, ampak tudi »odlo?ati skupaj«.
V sredi??u naslednjega prispevka na briefingu je bila formacija duhovnikov. O njej je spregovoril duhovnik Zenildo Lima da Silva, rektor semeni??a São José di Manaus in podpredsednik Organizacije semeni?? in in?titutov v Braziliji. Poudaril je, da imajo v Cerkvi vodstvene vloge mo?ki, na podro?ju pastorale pa so dejavne predvsem ?enske. Glede procesa formacije duhovnikov je Lima da Silva spodbudil, da bi o njem premislili izhajajo? iz sinodalnosti. Poleg tega je potrebno formirati duhovnike, ki bodo sposobni delovati v stvarnostih Amazonije in biti v dialogu s tamkaj?njimi kulturami.
Msgr. Gilberto Alfredo Vizcarra, apostolski vikar v Peruju (Jaén en Perú o San Francisco) je spregovoril o ?elji po pribli?evanju drugim kulturam. Na sinodo se je pripravljal tako, da je nekaj ?asa ?ivel s skupnostmi v enem izmed perujskih gozdov, kar je bila zanj zelo bogata izku?nja. Poudaril je, da ta ljudstva ?utijo, da so del bioma in ne gospodarji lepote stvarstva. Po njegovem mnenju se od njih lahko ponovno nau?imo, kako ?iveti v harmoniji z naravo.
Kardinal Oswald Gracias, nad?kof Bombaja, pa je ob koncu briefinga spregovoril o svoji izku?nji sinode, za katero je dejal, da je bila pomemben proces spoznavanja. Poleg nasilja nad naravo so ga pretresle krivice, s katerimi se morajo soo?ati avtohtoni prebivalci Amazonije, ki jih odpodijo z njihove lastne zemlje. Kardinal je pri tem spomnil na podobne primere v Indiji, ki zadevajo ni?je kaste in plemena, vendar je dodal, da se pri njih to dogaja »manj sistemati?no«. Posebej ga je nagovorila gore?nost ?kofov s podro?ja Amazonije, ki ?elijo pomagati ljudstvom na tem podro?ju. Dejal je, da se svet od njih lahko veliko nau?i. Glede vloge ?ensk v Cerkvi meni, da cerkveno pravo in sama teologija omogo?ata, da bi lahko zanje ve? storili. Inkulturacija je bila ?e zadnja tema, o kateri je spregovoril kardinal Gracias: izpostavil je, da je bistveno, da se tudi v semeni??a vklju?uje inkulturirane na?ine formacije, poleg tega pa ne vidi nobene te?ave v tem, da bi uvedli tudi liturgi?ni obred z elementi amazonske kulture. Ob koncu je tudi on poudaril pomen sinodalnosti, pri kateri je klju?nega pomena, da gre za pot, po kateri hodimo vsi skupaj.
