Kratka zgodovina Vzhodnih Cerkva
Maronitska Cerkev
Maronitska Cerkev je samostojna cerkev znotraj katoli?ke Cerkve. Maroniti sestavljajo skupnost vzhodnih katoli?anov sirsko-antiohijskega obreda, ki ?ivijo v glavnem v Libanonu, priseljenci pa so tudi na Cipru in v Ameriki. Gre za edino vzhodno katoli?ko Cerkev, ki nima pravoslavne razli?ice. Patriarh maronitske Cerkve, ki je poglavar okoli trem milijonom vernikom, nosi naziv patriarh Antiohije in vsega maronitskega bli?njega Vzhoda. Od leta 2011 je to kardinal Béchara Boutros Raï.
Ime maronitske Cerkve verjetno izhaja iz imena sirsko-antiohijskega pu??avnika Marona, ki je umrl v za?etku petega stoletja in so nad njegovim grobom zgradili samostan svetega Marona. Osnovna zna?ilnost maronitske Cerkve naj bi bila za razliko od drugih vzhodnih katoli?kih Cerkva, da je ?e od vsega za?etka sprejela nauk kalcedonskega koncila, ?eprav so bili znotraj omenjenega samostana menihi, ki so nasprotovali temu nauku.
Gr?ko-melkitska katoli?ka Cerkev
Pojem melkit, ki ozna?uje to Cerkev, izhaja iz sirske besede malko kar pomeni »kralj«. To poimenovanje so za?eli uporabljati za cerkveno skupnost v ?asu takoj po 4. ekumenskem cerkvenem zboru v Kalcedoniji leta 451. Koncil se je pri teolo?kih razpravah, da sta v Kristusu dve naravi, bo?ja in ?love?ka, oprl na spise Cirila Aleksandrijskega in pape?a Leona Velikega. To resnico je koncil podrobno dolo?il in povzdignil v dogmo. Antiohijska in Aleksandrijska cerkev sta se uprli sprejemu te dogme in se tako lo?ili od Velike Cerkve ter s tem v praksi zanikali ime melkiti, saj bi po imenu morali biti vdani kralju oziroma cesarju. Po hudih in krvavih sporih so kon?no sprejeli kalcedonski koncil.
Melkiti so bili prvi, ki so kot cerkveni jezik v 8. stoletju uvedli arab??ino. V ?asu muslimanske nadvlade so jih tako muslimani kot drugi kristjani imenovali »rimljani« oziroma »bizantinci« ter s tem hoteli povedati, da pripadajo gr?ko-katoli?ki Cerkvi. Po letu 1729 so ponovno sprejeli staro poimenovanje in od takrat se imenuje gr?ko-melkitska katoli?ka Cerkev z ve?insko arabsko govore?imi verniki, ki je od 18. stoletja naprej v ob?estvu z rimsko Cerkvijo. Danes se z imenom melkiti poistovetijo ?lani grkokatoli?ke Cerkve treh starodavnih patriarhatov: Antiohije, Jeruzalema in Aleksandrije. Gre za cerkev sui juris bizantinskega obreda, ki jo vodi antiohijski grko-melkitski patriarh s sede?em v Damasku. Trenutno je to Youssef Absi.
Koptska katoli?ka Cerkev
Koptska Cerkev je egiptovska Cerkev. V za?etku se je ta pojem nana?al izklju?no na predstavnike egiptovskega ljudstva. Od prvega tiso?letja naprej, ko je po mo?ni islamizaciji ve?ina egiptovskega ljudstva postala muslimanska, pa je ta pojem ozna?eval tiste Egip?ane, ki so ostali zvesti kr??anstvu, ozna?eval pa je tudi njihovo vero in kulturo.
Koptska Cerkev se prvi? uradno pojavi v dokumentih ob koncu drugega stoletja, ko je omenjen aleksandrijski ?kof Demetrij, ki naj bi bil po izro?ilu enajsti naslednik evangelista Marka. Ob koncu drugega in na za?etku tretjega stoletja je bila ponos aleksandrijskega kr??anstva z mnogimi znanimi teologi kot sta bila na primer Klemen Aleksandrijski in Origen, ki velja za najodli?nej?ega duha anti?nega kr??anstva s svojimi nauki o Sveti Trojici, o Kristusu in predvsem z razlagami Svetega pisma, ki predstavljajo neizbrisen razvoj kr??anske misli.
Delovanje aleksandrijske Cerkve, ki je vse bolj prehajalo v dru?bene strukture egiptovskega ljudstva, je bilo zatrto s preganjanji, o ?emer pi?e v svoji Zgodovini Cerkve Evzebij iz Cezareje. To obdobje, imenovano »obdobje mu?encev« je nepovratno zaznamovalo koptsko Cerkev, ?e bolj pa nekaj desetletij kasneje arijanizem. Pomemben predstavnik v boju proti ariancem je bil sveti Atanazij. Kljub tem globokim krizam pa je ?etrto stoletje v Egiptu obdobje, ko se je pojavilo in utrdilo meni?tvo. Patriarh koptske katoli?ke Cerkve je od leta 2013 Ibrahim Isaac Sidrak.
Kaldejska Cerkev
Kaldejska Cerkev izvira iz izro?ila asirske oziroma sirsko-vzhodne Cerkve. Slednja se je lo?ila iz ob?estva z drugimi Cerkvami pred kalcedonskim koncilom. Etni?no izhajajo njeni verniki iz judovskih skupnosti v Babilonu, potem ko je Nebukadnezar uni?il Jeruzalem in so prevzeli del kulture Aramcev, Perzijcev in Arabcev.
Eno izro?ilo pravi, da so vero prejeli po svetem Toma?u, ki se je na poti v Indijo za sedem let ustavil v Selevkiji. Po drugem izro?ilu pa naj bi vero prejeli po Addaiju (sirsko ime za Tadeja, enega od 72 Jezusovih u?encev), kateremu naj bi Jezus izro?il svojo podobo na tkanini za gobavega ede?kega kralja, ki naj bi ob pogledu na podobo ozdravel. Zgodovinsko je dokazano, da je pri?lo kr??anstvo v Perzijo iz Edese okoli leta 225.
Edesa je bila prvo sredi??e Cerkve v sirskem jeziku, preden se je le-ta razdelila na vzhodno in zahodno Cerkev. ?etrto stoletje je bilo obdobje razcveta asirske Cerkve, ki se je za?elo leta 325 po ustanovitvi ?ole v Nissibiju v dana?nji jugovzhodni Tur?iji. V tej ?oli so med drugim tudi prevajali spise iz gr??ine v sir??ino. Med u?itelji te ?ole najbolj izstopa Efrem Sirski. Pod Perzijci je sledilo hudo preganjanje kristjanov, zato je v perzijski Cerkvi vedno bolj zorela ?elja, da bi se lo?ila od zahodne Cerkve in postala samostojna. Na sinodi v Selevkiji leta 486 se je perzijska Cerkev razglasila za nestorijansko ter za uradno teologijo sprejela kristolo?ke spise Teodorja iz Mopsuestije, da je Kristus popolnoma Bog in popolnoma ?lovek in da sta tako v njem dve osebi. Posledi?no tudi ni sprejela dogme Efe?kega koncila iz leta 431, da je Marija Bo?ja Mati (Theotokos), saj je po njihovem Marija mati le Kristusa ?loveka.
V VI. stoletju se je za?elo ?ivahno misijonsko delovanje nestorijanske Cerkve, ki je trajalo skoraj celo tiso?letje. V VIII. in IX. stoletju naj bi bilo na Kitajskem 30 nad?kofijskih sede?ev z okoli 250 ?kofijami, v katerih je bilo okoli 80 milijonov vernikov. V drugem tiso?letju so sledila bolj ali manj neuspe?na prizadevanja rimske Cerkve po ponovni zdru?itvi z nestorijansko Cerkvijo. Leta 1830 je pape? Pij VIII. podelil Yuhannanu Hormizdu naslov patriarh, potem ko je obljubil, da ne bodo nadaljevali z na?inom dednega nasledstva. Leta 1847 so ?kofje izvolili za patriarha kaldejcev Youssifa Audo. Med njegovim slu?bovanjem je mnogo nestorijancev prestopilo v kaldejsko Cerkev. Leta 1950 so sede? patriarhata prenesli v Bagdad. Od leta 2013 je primas kaldejske Cerkve kardinal Louis Raphaël Sako. ?teje okoli 350.000 vernikov, od katerih jih tretjina ?ivi v diaspori.
Sirska katoli?ka Cerkev
Sirska katoli?ka Cerkev je nastala iz izro?ila sirske pravoslavne Cerkve. Dve kr??anski Cerkvi sirskega izvora – asirska in sirsko pravoslavna – kljub razlikam v izpovedovanju vere pripadata istemu kulturnemu prostoru ter tako predstavljata dve veji sirskega kr??anstva. Razlike so nastale zaradi druga?nih okoli??in in v razli?nih obdobjih. Medtem ko se je asirska Cerkev lo?ila v ?asu 1. efe?kega koncila (431) in dobila ime sirska vzhodna Cerkev, se je tako imenovana jakobitska Cerkev lo?ila po koncilu v Kalcedoniji leta 451 ter dobila ime sirska zahodna Cerkev, ?eprav se ima sama za antiohijsko sirsko pravoslavno Cerkev.
Sirske Cerkve so nastale iz skupnosti v Antiohiji, kjer sta oznanjala Pavel in Barnaba. Antiohijska skupnost je omenjena v Apostolskih delih: »V Antiohiji so u?ence najprej za?eli imenovati kristjane.« Antiohija je postala eden najpomembnej?ih centrov kr??anstva v prvih stoletjih. Njen prvi ?kof in ustanovitelj je bil, kakor je zapisal zgodovinar Evzebij iz Cezareje, sveti Peter leta 37. Njegov naslednik je bil sv. Euodij, Euodijev pa sv. Ignacij od leta 68 do leta 107. V svoji zgodovinski knjigi je Evzebij o njem zapisal: »Njegovo ime je bilo znano ?tevilnim ljudem v antiohijski ?kofiji, takoj za Petrovim.« Sveti Ignacij je bil tako pomemben, da so si od leta 1445 naprej vsi antiohijski patriarhi nadeli to ime in tako zagotovili apostolsko kontinuiteto. Po prvi svetovni vojni so patriarhalni sede? prenesli v Bejrut. Od januarja 2009 je antiohijski sirski patriarh Ignatius Joseph III. Younan.
Sirsko-malabarska in sirsko-malankarska katoli?ka Cerkev
Kristjani v Indiji, znani kot »kristjani sv. Toma?a«, ?eprav jih je manj kot 2% prebivalstva, za hindujci in muslimani predstavljajo tretjo najve?jo versko skupnost v tej azijski dr?avi. Kristjani sv. Toma?a se imenujejo po delu Indije, ki se imenuje Malabar pa tudi Malankara. To ime ozna?uje jugozahodno obalo Indije, ki se danes ve?inoma nahaja v zvezni dr?avi Kerala.
Vse se je za?elo, ko je apostol Toma? po Jezusovi smrti in vstajenju leta 40 odpotoval iz Jeruzalema. Med letoma 42 in 49 je oznanjal evangelij ljudstvom, ki so prebivala na podro?jih dana?njega Irana, Iraka in Afganistana ter potem nadaljeval pot proti vzhodu vse do Indije. Svoje poslanstvo je potrdil z mu?eni?tvom med letoma 68 in 72, ko je bil umorjen s sulico. Pokopan je v dana?njem Mylapoorju v zvezni dr?avi Tamil Nadu.
Posebno tesne povezave je Cerkev v Indiji ohranjala z asirsko vzhodno Cerkvijo. Tamkaj?nji kristjani so ob koncu XV. stoletja z odobravanjem sprejeli Vaska de Gamo in Portugalce kot predstavnike rimske Cerkve. Vendar so se zaradi nerazumevanja razmer v Indiji v naslednjem stoletju za?eli nesporazumi, ki so se nadaljevali tudi s prihodom jezuitov. Pri?lo je do lo?itve v indijski cerkveni skupnosti. Oblikovali sta se dve skupini: eni so postali katoli?ani, drugi pa jakobiti.
Tisti kristjani sv. Toma?a, ki so sprejeli pape?ko avtoriteto, so ustanovili sirsko-malabarsko katoli?ko Cerkev. Od konca 19. stoletja se je ?tevilo vernikov zelo pove?alo: leta 1876 jih je bilo 200.000, ?ez 50 let se je ?tevilo vernikov podvojilo. Leta 1960 jih je bilo ?e 1.500.000, ob za?etku tretjega tiso?letja malo manj kot ?tiri milijone, danes pa pribli?no 4,5 milijone. Sirsko-malabarsko katoli?ko Cerkev od leta 2024 vodi vi?ji nad?kof Raphael Thattil.
Pape? Pij XI. pa je leta 1932 potrdil sirsko-malankarsko katoli?ko Cerkev z ustanovitvijo dveh ?kofij in s podelitvijo palija. Sedanji vi?ji nad?kof je Baselios Cleemis. Sirsko malankarska katoli?ka Cerkev ?teje okoli 450.000 vernikov.
