16 let od potresa v L’Aquili. Nad?kof D’Angelo daroval sveto ma?o za ?rtve
Vatican News
V prvem delu homilije se je zaustavil ob evangeljskem odlomku o gre?nici, ki ji je odpu??eno. Ta nam po njegovih besedah pomaga razumeti Jezusov slog in sporo?ilo. »?eno privedejo, da bi ji sodili in jo usmrtili. Ob tej zahtevi Jezus mol?i, ob ponavljajo?em se vpra?anju pa vstane in odgovori s predlogom: "Kdor je brez greha, naj prvi vr?e kamen." Toda vsi navzo?i so od?li. Nato Jezus z ?eno za?ne dialog, ki se kon?a z besedami: "Pojdi in ne gre?i ve?." Ta beseda "pojdi" za?ne nov proces ?ivljenja: ne gre za preprosto eti?no-moralno odpu??anje, ampak za veliko ve?; ?ena iz stanja smrti zdaj za?ne ponovno ?iveti, povrnjeno ji je dostojanstvo. Jezus to situacijo obsodbe in smrti spremeni v novo ?ivljenje: "Ne gre?i ve?." To povabilo k spremembi ni omejeno zgolj na eti?no ravnanje, ampak ?eni daje novo perspektivo, ji omogo?i prenovljeno bivanje, pred njo odpira novo obzorje, odpira pot upanju.« Ob tem se je nad?kof navezal na prvo berilo iz preroka Izaija, ki pravi: »Glejte, novo stvar storim, zdaj klije. Je ne poznate? Da, v pu??avi napravim pot, v pustinji reke. … da napojim svoje ljudstvo, svoje izvoljeno (Iz 43,19-20)«. Nad?kof je spomnil, da to pri?a o dejstvu, da »Bog iz krajev smrti daje vzkliti novemu ?ivljenju, v pu??avi pogasi ?ejo "svojih izvoljencev"; mi smo njegovi izvoljenci, tisti, ki jih napaja ta voda Upanja. Na?e ?ivljenje, ?etudi zaznamovano s su?o trpljenja in bole?ine, v Kristusu najde novo mo?, On obnovi na?o pot, kadar ta obstane.«
V nadaljevanju homilije je msgr. D’Angelo ob spominu na potres, ki je pred ?estnajstimi leti prizadel skupnost v L’Aquili, dejal, da je le-ta poklicana, da gleda naprej. »Pot, ki smo jo prehodili v teh letih, je bila naporna in v?asih neravna, ni bila lahka; zdaj pa se na na?em ozemlju odpira nova prihodnost, ki je rezultat skupnega in stalnega dela, ki je zahtevalo in ?e vedno zahteva prispevek vsakega izmed nas; vsak od nas je poklican, da naredi svoj dele?,« je spomnil nad?kof ter dodal, da je v upanju, ki se rojeva iz vere, »mogo?e gledati naprej in pri tem uporabiti modrost in um, katerih cilj je dobro skupnosti«. Izpostavil je pomen obnove umetni?ke in arhitekturne dedi??ine, ?e pomembnej?e pa je, da bi postali »protagonisti obnove duha. Lepota, ki jo najdemo v strukturah in na?em kulturnem izro?ilu, podedovanem od na?ih o?etov, je za nas bogastvo ?love?tva; dar, ki nam je bil izro?en ter iz katerega zajemamo najvi?je in najgloblje ?love?ke vrednote in ga moramo prenesti svojim otrokom,« je ?e poudaril in nadaljeval: »Velika no? pomeni prehod in v na?i skupnosti ga do?ivljamo, saj v veri zadnja beseda ni trpljenje in smrt, ampak ?ivljenje. Proces, ki se je za?el, pri?a o tem ponovnem rojstvu, vendar ga je treba ?e okrepiti, zlasti z vidika gradnje vedno bolj harmoni?ne in mirne skupnosti. Napaja nas O?etova ljubezen, ki vedno ustvarja novo ?ivljenje, in spri?o mo?i njegove milosti utihne vsaka nev?e?nost, po Njegovem delovanju lahko vzklije celo pu??ava.«
Besede svetega Pavla v drugem berilu pa nam po metropolitovih besedah pomagajo razumeti mo? ?ivljenja, ki prihaja od Kristusa. »Kot ?lovek vere in zvest izro?ilu gre tako dale?, da pravi: "Za izgubo imam vse zaradi vzvi?enosti spoznanja Kristusa Jezusa (Flp 3,8)." V veri se nas dotakne ta vzvi?enost ?ivljenja, z Njim se nam odpre nova bivanjska pot. Smrt za nas ne predstavlja vrat, ki se zaprejo, ampak pot, ki se odpira, saj je milost vstajenja ?ivljenjska mo?, ki prebiva v nas in ne pozna meja ?asa, ampak je usmerjena v ve?nost. Ta perspektiva ni kronolo?ka, ampak je opredeljena v ob?estvu z Bogom, in prav ta zdru?itev nas odpira v prihodnost. Hrepenenje po prihodnosti, zmo?nost, da se ne vdamo, da se ne predamo, je Bo?ji dar, zato lahko razmi?ljamo in na?rtujemo jutri?nji dan zaradi delovanja Gospoda, ki je navzo? v zgodovini.«
Ob koncu homilije je nad?kof L’Aquile povabil, da bi vsi sprejeli »to seme ?ivljenja, ga pretvorili v dela, dali na razpolago svoje talente, da bi zgradili bolj?o prihodnost, v kateri bo vsak posameznik lahko cenjen, celotna skupnost pa bo na?la popolno harmonijo in spokojnost. V tem na?rtu ponovnega rojstva nih?e ni izklju?en, vsak je odgovoren, vsak je poklican osebno prispevati. ?e v sebi prisluhnemo in damo prostor temu hrepenenju po ?ivljenju, nam bo zagotovo uspelo narediti izjemne stvari,« je sklenil svoje razmi?ljanje msgr. D’Angelo.
