Ukrajina, Bog lahko najve?je trpljenje spremeni v najve?je dobro
Vatican News
Oleh Barbulyak je eden od ?estih grkokatoli?kih duhovnikov, ki so se v Rimu udele?ili jubileja misijonarjev usmiljenja. Dejal, je, da jim je bilo te?ko odpotovati iz Ukrajine, saj so se ?utili odgovorne in v skrbeh za tiste, ki so ostali. A jubileja so se ?eleli udele?iti tudi zato, da bi molili za Ukrajino, za svoje ljudi in vojake. »V Ukrajini vsak dan nekje pade kak?na raketa ali brezpilotno letalo, v ruskem napadu vsak dan kdo izgubi ?ivljenje: odrasli ali otroci, mo?ki ali ?enske, za bombe ni razlike.«
Bo?je usmiljenje v ?asu vojne
Poslanstvo, ki ga imajo misijonarji usmiljenja, dobi v vojnem kontekstu posebne poteze. Barbulyak je dejal, da Bo?jega usmiljenja ni te?ko oznanjati nekomu, ki veruje. »Da bi razumeli Bo?je usmiljenje, je treba razumeti, kaj ima Bo?je usmiljenje opraviti z zlom. Bo?je usmiljenje je namenjeno vsem, ki ga lahko sprejmejo. Ni nekaj, kar bi bilo mogo?e vsiliti. Ko govorimo o Bo?jem usmiljenju in Bo?ji ljubezni v ?asu vojne, bo za tiste brez vere ostalo nevidno, saj so ljudje v sku?njavi, da bi za vse, kar se zgodi, krivili Boga. Ljudje z vero razumejo, da se vojne in vsi stra?ni dogodki dogajajo zato, ker ljudje ne verujejo v Boga, no?ejo sprejeti njegove ljubezni in resnice. Sedanja vojna v Ukrajini je vojna, ki temelji na la?eh. Zdi se, da ima v dana?nji dru?bi lahko vsakdo svojo resnico, in ta pristop nekaterim omogo?a, da upravi?ijo to vojno. Za nas kristjane pa obstaja samo ena objektivna resnica in to resnico ?loveku vedno razodeva Bog s svojim moralnim zakonom, s svojimi zapovedmi.«
Ko je ljubezen v nevarnosti
Barbulyak je izpostavil, da se vojno dojema druga?e v Ukrajine kot zunaj nje: »Vojna je tam, kjer je ljubezen v nevarnosti, da izgine.« Zato je izjemno pomembno oznanjati Bo?je usmiljenje. »V Ukrajini so spovedi postale druga?ne, ve? je bole?ine, ve? strahu, v?asih ve? obupa, ve? vpra?anj pri spovedi. Toda naloga vsakega spovednika, ne le misijonarja usmiljenja, je pomagati ljudem razumeti, da dru?ba pod vplivom negativnih novic prispeva k temu, da sovra?tvo hitreje vstopi v njihova srca, zato je treba svoja ?ustva pravilno usmerjati. Najbolje je, da ne razmi?ljamo o tem, koga sovra?iti ali koga kriviti, ampak da svojo mo? usmerimo v podporo tistim, ki jo potrebujejo, v molitev za na?e vojake, kajti to je tisto, kar obrodi sadove. Ko za?nemo sovra?iti, postanemo podobni napadalcem.«
Ljudem prina?ati upanje
Povedal je, da je bil na za?etku vojne tako kot ?tevilni Ukrajinci potopljen v novice: nenhno jih je bral, zaspal in zbudil se je v skrbeh, kaj se je kje zgodilo. Potem pa je spoznal, da to ni njegovo delo, saj je na ta na?in le zapravljal ?as in energijo. Njegova naloga je namre? bila »slu?iti, spovedovati, obhajati bogoslu?je, zbirati ljudi k molitvi, jim vlivati upanje, katerega vir je Gospod, usmerjati jih k Bogu«.
»To je danes naloga vsakega duhovnika: ljudem prina?ati upanje, usmiljenje, ljubezen, kajti Bog lahko najve?je trpljenje spremeni v najve?je dobro. Bog lahko dela ?ude?e, vendar se moramo od njega nau?iti potrpe?ljivosti in spoznavati resnico. Vendar ne tak?ne, kot jo ?elimo videti, ampak tak?no, kakr?na je v resnici. Temelj ?love?kega ?ivljenja mora biti spet Bo?ja resnica.«
Moliti za pravi?en in trajen mir
Misijonarji usmiljenja so na grobu svetega Petra molili za pravi?en in trajen mir v Ukrajini. Barbulyak je dodal, da so moliti tudi za to, »da bi vsi razumeli resnico o vojni, da bi razumeli, kaj je vojna. Najpomembneje pa je, da bi ljudje, ki to resnico sli?ijo, bili sposobni jo sprejeti. Spoved je prilo?nost, da ustavi? zlo v svojem ?ivljenju, je prilo?nost, da se spremeni?. Misijonarji usmiljenja, tako kot vsak duhovnik, vsak spovednik, so v resnici ljudje, ki ustavijo zlo, ki dajo ?loveku prilo?nost za druga?no prihodnost.«
Ob koncu jubileja se ukrajinski misijonarji usmiljenja vra?ajo v svojo domovino. »Vrnili se bomo k na?im ljudem v Ukrajini, da bi bili z njimi,« je ?e dejal Barbulyak. »Ne glede na to, ali je bombardirana ali ne, je to na?a domovina, na?e ljudstvo, na?a Cerkev in poklicani smo, da zanje ?ivimo in jim slu?imo.«
