杏MAP导航

Vatican News

Spomin na 27. marec 2020 ?e vedno ?iv

Kljub temu, da je preteklo ?e pet let, je spomin na pape?a Fran?i?ka, ki sam v de?ju na popolnoma praznem Trgu sv. Petra ob kri?u iz cerkve sv. Marcela in ikoni Marije Re?iteljice rimskega ljudstva moli za celotno ?love?tvo, ?e vedno ?iv. Tedaj se je zdelo, da se je ?as ustavil, v daljavi se je sli?al zvok siren re?ilnih avtomobilov, strah pred prihodnostjo je bil skoraj hrome?. ?love?tvo se je moralo okleniti nekoga, ki bi mu lahko ponudil besedo pristnega upanja. Ta oseba, ta skala, na katero se je bilo mogo?e zasidrati, je bila pape? Fran?i?ek: objel je vse tiste, ki niso mogli biti fizi?no prisotni na Trgu, vendar pa so bili duhovno povezani v molitvi. Lahko bi rekli, da je v kr??anski izku?nji molitev najbolj konkretno in revolucionarno dejanje, ki ga lahko naredimo. Zagotovo je to najdragocenej?e sporo?ilo, ki nam ga dogodek izpred petih let predaja ?e danes.

Odraz potrebe, da bi govorili s Kri?anim

Prenos je spremljala tudi celotna skupnost kraja Nembro, ki je bil v tem ?asu ?e posebej na preizku?nji. Don Matteo Cella, ki je danes ?upnik v Bergamu, pred petimi leti pa je deloval v Nembru, se spominja: »Nedvomno je dogodek na Trgu svetega Petra odseval ob?utje vseh. Spoznal sem, da je bila ta podoba pravzaprav odraz tega, kar sem ?util v sebi, to je potrebo po tem, da bi na?el sogovornika in bi ga na?el v Kri?anem; da bi govoril z nekom, ki bi razumel izku?njo trpljenja in smrti, ki nas je obdajala, saj smo to vsi do?ivljali. Pape?, ki se sredi praznega Trga pogovarja s Kri?anim, je dejansko izrazil to, kar smo do?ivljali; potrebo, da bi na?li dialog, sogovornika, kar je tudi izraz upanja.«

Pape? referen?na to?ka za verne in neverne

Po Cellovih besedah je bil sveti o?e v tistem ?asu temeljna referen?na to?ka ne samo za verne, ampak tudi za neverne. Svojo konkretno bli?ino je med drugim izrazil prebivalcem Nembra in sicer tako, da je poklical po telefonu in se zahvalil za vse, kar so storili. Vsi, ?e posebej pa mladi, so to gesto razumeli kot znamenje velike naklonjenosti, bli?ine in globoke ?love?nosti.

Covid-19 prinesel jasnost, resnico in razkril dvoli?nosti

Na vpra?anje, kateri del pape?eve meditacije ga je najbolj nagovoril, je Cella odgovoril, da trditev, da bo covid-19 prinesel jasnost, resnico in razkril dvoli?nosti. Po njegovih besedah se je to res zgodilo, »v dobrem in slabem. Ta izredna situacija je pomagala, da je na dan pri?lo veliko dobrih stvari. Mnogi ljudje so pomagali drugim, jih spodbujali. Pokazalo se je, da so odnosi iskreni, solidarni, ?eprav to prej morda ni bilo tako vidno. Hkrati pa so bile razkrite tudi nekatere krhkosti ali navideznosti in strahovi.

Pomen izku?nje molitve

Pomenljiv vidik v ?asu pandemije je bila tudi izku?nja molitve. »Kadar gre za molitev, ponavadi mladi sicer niso v prvih vrstah, vendar pa se je ?e bolj jasno videlo, da potreba po duhovnosti obstaja tudi pri njih. Nekateri so pri?li v oratorij oziroma v ?upnijo, kjer so dali na razpolago svoj ?as in pripravljenost za pomo?. Tako so se zna?li tudi znotraj nekaterih mo?nih evangeljskih sporo?il, molitve, duhovnosti, pogosto tudi prek dru?abnih omre?ij in razli?nih prenosov v ?ivo.«

Pape?: »V nobenem trenutku nisem bil sam«

Sveti o?e je glede »Statio Orbis« dejal, da se v tistem trenutku ni ?util osamljenega. »Bil sem v stiku z ljudmi, v nobenem trenutku nisem bil sam,« je poudaril pred ?tirimi leti. Na podoben na?in bi lahko rekli, da tudi v sedanjem obdobju bolezni ni sam, saj Bo?je ljudstvo moli zanj in z njim. V zvezi s to izku?njo je Cella povedal: »Ljudje gojijo veliko spo?tovanje in naklonjenost do pape?a Fran?i?ka, kar se je v teh dneh pokazalo v molitvi. To smo opazili tudi v ?upniji: kadar je bila mo?nost, da so izrazili molitev, so takoj prosili za pape?evo zdravje. Ne da bi prosili za ?ude?, ampak se ?uti iskrena molitev in pristna naklonjenost.«

Kaj bi se morali nau?iti iz isku?nje pandemije

V nadaljevanju je beseda tekla o tem, kaj bi se morali iz izku?nje pandemije nau?iti, saj se pogosto zdi, kot da bi nanjo pozabili. Cella je dejal, da se to dogaja tudi pri njih, ?eprav so imeli tako te?ko izku?njo. Po njegovih besedah je delno razlog v tem, da odstranimo bole?ino, saj ta ponovno odpira rane in nas primora, da se sprijaznimo s trpljenjem, ki smo ga do?iveli. V?asih pa se to zgodi, ker obstajajo druge, ve?je skrbi, ki izbri?ejo prej?nje. »V teh petih letih smo bili pri?a stopnjevanju te?av: pandemiji je sledila vojna v Ukrajini, potem vojna v Gazi. Vse gotovosti zahodnega sveta se postopoma ru?ijo, iz izrednih razmer v zdravstvu smo pri?li do velikega ?tevila vpra?anj in te?av. Vendar pa posledice ostajajo, saj zlo vedno pu??a sled, dokler ni predelano. Nekateri otroci na primer v?asih ka?ejo negotovost, oblike tesnobe ali zaprtosti,« je spomnil Cella.

Mo? skupnosti, ki se nadaljuje

Ob koncu intervjuja je povedal ?e, kaj lahko Nembro in njegovi prebivalci nau?ijo dana?nji svet: »V ?asu pandemije je Nembro zagotovo pokazal mo? skupnosti; pokazal je, da na tem obmo?ju obstaja pot kohezije, dialoga med ljudmi in institucijami ter vrednotenje tistih, ki so dejavni na tem podro?ju. Skupnost, ki je zgrajena z mo?jo, naredi ?loveka mo?nej?ega in odpornej?ega, tako kot osamljenost postane drama v drami in mnogi mladi do?ivljajo prav to: posledice zapu??enosti; tega, da so ostali sami. Tisti, ki se jim ni uspelo vklju?iti, tisti, ki so ostali prestra?eni, so danes zagotovo nekoliko bolj krhki in nekoliko ?ibkej?i. Po drugi strani pa so skupnosti, ki so cenile solidarnost, danes zagotovo bolj odporne.«

Ni prepozno, da postanemo bolj?i

Povezovanje skupnosti pa se ni kon?alo s pandemijo, ampak Cella skupaj z nekdanjim ?upanom Nembra obiskuje ?ole, kjer z u?enci in dijaki razmi?ljajo prav o pomenu skupnosti in vklju?enosti vanjo ter podelijo svoje izku?nje. »Danes morda ne moremo re?i, da smo bolj?i. Leta 2020 smo upali, da bomo iz pandemije iz?li bolj?i, kot je dejal tudi pape?. Morda danes nekoliko dvomimo o tem, da smo res bolj?i oziroma se nam v?asih celo zdi, da smo se malo nau?ili. Vendar pa ?e ni prepozno, da bi se vrnili k razumevanju stvarnosti in si ponovno zastavili vpra?anja, da bi postali bolj?i,« je sklenil svoje razmi?ljanje don Matteo Cella.