Nenadomestljiva prisotnost o?etov ob bolnih novorojen?kih
Vatican News
Gre za akcijo zbiranja sredstev za pomo? star?em, da bi lahko ?im dlje ostali s svojimi mal?ki, ki so hospitalizirani v bolni?nici. »Bli?ina star?ev je temeljnega pomena za proces zdravljenja bolnih otrok,« pojasnjuje Andrea Dotta, vodja oddelka za intenzivno nego in terapijo novorojen?kov v bolni?nici Bambino Gesù v Rimu.
Mali Riccardo se je rodil 19. decembra lani in dan po rojstvu so ga takoj odpeljali v Bambino Gesù. Star?a sta kmalu izvedela, da ima te?ave s srcem in da ga bo treba operirati, ?eprav je ?e tako majhen. Njegov o?e Federico Porro s te?avo pripoveduje o poti okrevanja svojega sin?ka. Riccardo je eden od mal?kov, ki so jih sprejeli v enoto za intenzivno nego novorojen?kov. Kampanja zbiranja sredstev, ki jo spodbuja otro?ka bolni?nica Bambino Gesù, je ob dnevu svetega Jo?efa, ko praznujemo dan o?etov, posve?ena prav njim.
»Ko k nam pridejo novorojen?ki,« pojasnjuje Andrea Dotta, »mama v prvih dneh pogosto ne more biti vedno prisotna, saj je morda ?e vedno v porodni?nici. Z njimi torej pridejo o?etje in njihova prisotnost postane zelo pomembna, so most med zdravniki in mamo, ki jo je treba pomiriti v zelo ob?utljivem trenutku, ko je otrok pri nas na zdravljenju.«
Otroci, ki prihajajo v bolni?nico Bambino Gesù, niso vsi iz Rima, ampak prihajajo iz vse Italije in tudi iz tujine. Star?i se pogosto znajdejo brez opornih to?k in po prvih nekaj dneh, ki jih pre?ivijo v hotelu, morajo najti bolj stabilno nastanitev, kjer lahko ostanejo tudi dlje ?asa. »Na?a bolni?nica,« nadaljuje Dotta, »ima posebno sprejemno slu?bo. Ti star?i se morajo pogosto soo?iti z zelo velikimi stro?ki in veliko spremeniti v svojem poklicnem ?ivljenju, mi pa jim posku?amo pomagati, vsaj z vidika nastanitve.«
To, da jim je bolni?nica blizu v njihovi situaciji, pomaga star?em, da so bolj mirni in pozitivni tudi v zvezi z zdravljenjem in okrevanjem svojih otrok. Kot pravi Federico Porro, je bil na za?etku precej zmeden, pa tudi prestra?en, potem pa sta »z ?eno zbrala pogum in se za?ela prilagajati razmeram ter posku?ala najti pozitivne strani«. »Prva je bila gotovost, da bomo vsi trije kmalu skupaj in bomo za?eli novo dru?insko ?ivljenje, kar nama je dalo veliko mo?i.«
V bolni?nici sta se Federico in njegova ?ena spoprijateljila tudi z drugimi dru?inami, ki so bile v podobnem polo?aju kot onadva. »Na?la sva nove prijatelje,« nadaljuje Federico, »s katerimi sva delila breme tega, kar sva do?ivljala, in tako smo pogosto drug drugemu bili v pomo?.« Dolgo pri?akovani trenutek, ko se bosta skupaj z malim Riccardom vrnila domov, se vedno bolj pribli?uje. »Doma imamo ?e vedno postavljeno bo?i?no drevesce,« pove z nasmehom, »?akamo, da se z Riccardom vrnemo domov, saj je on bil najlep?e darilo, ki nam ga je dalo ?ivljenje!«
