杏MAP导航

I??i

Pripovedi upanja

Pri?evanje s kmetije iz Betlehema: No?em sovra?iti, biti moramo odsev Boga

Predstavljamo prvo pri?evanje v okviru ?zgodb upanja?, ki bodo stalnica v jubilejnem letu. Tokrat je protagonist Daoud Nasar, palestinski kristjan, ki je lastnik kmetije ??otor narodov? v bli?ini Betlehema. Spregovoril je o tem, kako je kmetija ?e desetletja dele?na ustrahovanja s strani izraelskih naseljencev, sam pa si s pomo?jo prostovoljcev z vsega sveta prizadeva za nenasilni odpor. Po njegovih besedah jubilej pomeni spremembo, za?etek nove dobe, zato upa, da bo prinesel pravi?nost in mir.

Vatican News

Namesto ma??evanja dialog

Daoudovo pri?evanje je dokaz, da je mogo?e namesto ma??evanja izbrati pot dialoga, mirnega upora ter udejanjati pristen evangeljski slog. Rodil se leta 1970 v Betlehemu v luteranski dru?ini kot osmi izmed devetih otrok, v ?asu prve intifade je bil najstnik. V rojstnem mestu je diplomiral iz poslovne administracije, v Nem?iji pa opravil podiplomski ?tudij iz mednarodnega turisti?nega mened?menta. Po vrnitvi v Betlehem je v ?asu druge intifade delal na dru?inski kmetiji. Je poro?en in o?e treh otrok, sedaj vodi projekt »?otor narodov« na svoji kmetiji, ki se nahaja 9 kilometrov ju?no od Betlehema. V zadnjem ?asu je ta postala postojanka ?tevilnih romanj v Sveto de?elo: letno jo obi??e na tiso?e romarjev in na stotine mednarodnih prostovoljcev, saj je znana po tem, da ?eli prekiniti krog nasilja in ponuditi pogumen predlog upanja proti vsakemu upanju.

Kmetija »?otor narodov«

Daoud je konec novembra skupaj z ?eno in najstarej?o h?erko Shadin po sredini splo?ni avdienci s pape?em Fran?i?kom izmenjal nekaj besed, isti dan pa je v cerkvi svetega Ignacija predstavil tudi projekt kmetije »?otor narodov«. Njena zgodovina sega v leto 1916, ko je dru?ina Nassar kupila zemlji??e na Zahodnem bregu med Betlehemom in Hebronom. Kljub lo?itvenemu zidu in kolonizaciji si je vedno prizadevala spodbujati prijateljsko ozra?je. V devetdesetih letih prej?njega stoletja je izraelska vlada zemlji??e Nassarjevih razglasila za last dr?ave Izrael: za?el se je sodni postopek, ki ?e vedno traja, medtem ko je bila kmetija dele?na ?tevilnih zastra?evalnih incidentov – zadnji se je zgodil pred nekaj dnevi –, kot so namestitev na desetine ogromnih skal, s katerimi so bile zaprte dostopne poti.

Nasprotovanja in pomo?

Dru?ina Nassar ne sprejema posredne spodbude, naj se preseli drugam, in se oklepa poti zakonitosti. ?e naprej imajo prepoved gradnje na kmetiji, napeljave kanalizacije in elektrike. Za gojenje rastlin zbirajo de?evnico v cisternah, za uporabo v gospodinjstvu pa vodo kupujejo. Elektri?no energijo pridobivajo s pomo?jo son?nih kolektorjev, ki so name??eni zahvaljujo? dragocenim donacijam tujih prostovoljcev.

»No?emo biti sovra?niki«

Geslo »?otora narodov« je »No?emo biti sovra?niki«. Gre za projekt, s katerim so pri?eli leta 2002 in ?eli biti znamenje odprtosti prav tam, kjer bi bila mo?na sku?njava, da bi se zaprli v sprijaznjenost in obup. Daoud je dejal, da je »strategija sovra?nika najla?ja«, ob tem pa poudaril, da zavra?a sovra?tvo in no?e biti potegnjen v negativnost, ker ga ta uni?uje. »?elim delovati druga?e, vendar ne zato, ker bi bil ?ibak,« pravi. Po njegovih besedah gre za vpra?anje pravi?nosti, saj ?ivijo v slabih politi?nih razmerah, so pod okupacijo in brez pravic do lastne zemlje. Ob tem poudarja, da je treba, »preden dose?emo mir, odpraviti nepravi?nost, potrebujemo ljudi, ki si bodo za to prizadevali«.

Trpljenje postaja blagoslov za druge; biti odsev Boga

Daoud je prejel ?tevilne nagrade za za??ito ?lovekovih pravic in spodbujanje miru. Njegovo delovanje vklju?uje konstruktivno delo, spo?tovanje posebnosti vsakega ?loveka ter ekumensko in medversko molitev. »Bog je ustvaril dobro, zlo je ustvaril ?lovek. Vsak je odgovoren za svoja dejanja. Zelo te?ko se je upirati in velikokrat pademo, ?utimo se osamljene. Vendar se spri?o vsega tega ne ?elim sprijazniti z izjavo: zgodba je kon?ana. Sposobni smo imeti bolj?o prihodnost, ?eprav se to ne bo zgodilo takoj,« je prepri?an Daoud. Opa?a, da njihovo trpljenje postaja blagoslov za druge, kar pomeni novo upanje. Ve? ljudi mu je reklo, kako pomenljiv je bil za njihove otroke ?as, ki so ga pre?iveli v »?otoru narodov«, saj so se vrnili motivirani. Zato je prepri?an, da morajo kljub temu, da ?ivijo v izredno te?kih razmerah, razumeti, da lahko pomagajo drugim. Mnogi doma?ini re?ejo, da imajo vsega dovolj in no?ejo ve? vzgajati svojih otrok tukaj, ampak se raje preselijo. Daoud pa je prepri?an, da morajo biti kristjani pri?evalci ne samo v »normalnih« okoli??inah, v obmo?ju udobja, ampak vedno in povsod: biti odsev Boga, na primer pri svojem delu.

Tabori za otroke odpirajo nove perpektive

S?asoma se je kmetija strukturirala tako, da skozi vse leto nudi nastanitev, hrano in storitve zahvaljujo? ?otorom in bivali??em v votlinah na hribu. Pozimi so prostovoljci nastanjeni v glavni hi?i. »Ko govorimo o upanju, ne govorimo o pasivnem stanju, na?e upanje je dejavno,« poudari Daoud in spregovori o taborih za otroke, tudi tiste v begunskih tabori??ih: sku?ajo jim odpirati nove perspektive, nove razse?nosti in sicer tako, da jim omogo?ajo, da ri?ejo, slikajo, ustvarjajo, se ukvarjajo z glasbo in udele?ujejo delavnic, predvsem pa se z njimi veliko pogovarjajo. »Tako odkrijejo svoje talente, izrazijo svoje sanje in pridobijo samozavest. Problem je namre? ravno v tem, da nimajo sanj.«

Preoblikovati travme v obnovo in povezovanje

Pri tem sodeluje tudi Daoudova najstarej?a h?i Shadin, ki je kon?ala ?tudij mednarodnega prava in ?lovekovih pravic. Pomaga pri umetni?kih projektih in projektih kreativnega pisanja, namenjenih tamkaj?njim mladim, da bi travme okupacije ozemelj preoblikovali v izraze notranje obnove in povezovanja. Prav tako morajo po njenih besedah premagati miselnost, da so obravnavani kot ?rtve. Spominja se ?asa, ko je bila sama stara 14 let in je bilo na stotine sadnih dreves uni?enih samo deset dni pred obiranjem: »Za vse nas, fante in dekleta, je bil to ?ok, saj je bil to ?as, ko smo bili poklicani k obiranju. Umazali so nam srce, vendar pa smo s pomo?jo ?tevilnih prostovoljcev ponovno zasadili enkrat ali celo dvakrat ve? dreves. Bilo je, kakor da bi ponovno posadili upanje,« je dodala Shadin.

»?e nima? miru v srcu, ga ne more? dati«

Njen o?e je ob tem spomnil, da u?enci po Jezusovem vstajenju niso ostali zaprti v svojih sobah, ampak so ?li oznanjat veselo oznanilo. »Mnogi izmed njih so bili mu?enci. Mi moramo nadaljevati njihovo delo, kot to po?ne pape?. … ?e nimam miru v svojem srcu, ga ne morem dati drugim. Svojim otrokom ne morem obljubiti tistega, ?esar nimam. Mir se vzpostavi z gradnjo mostov za medsebojno razumevanje,« je ?e prepri?an Daoud.

sobota, 28. december 2024, 14:33