Papua Nova Gvineja. Nekatera prizori??a pape?evih sre?anj
Vatican News
Prestolnica Port Moresby
Port Moresby je pristani?ko mesto s 325.000 prebivalci, ki le?i na ju?ni obali dr?ave. Na tem podro?ju je dolga stoletja ?ivelo ljudstvo Motu-Koitabu, vendar pa zapisi o njem segajo ?ele v 19. stoletje: leta 1873 je na otok pri?el britanski pomor??ak in raziskovalec John Moresby, ki se je odlo?il, da bo zgradil naselbino in jo poimenoval po svojem o?etu, admiralu Fairfaxu Moresbyju. Nekaj let pozneje je bila ta regija priklju?ena k Veliki Britaniji in mesto, poimenovano Port Moresby v ?ast britanskemu raziskovalcu, je postalo glavno mesto Britanske Nove Gvineje. Od leta 1906 do osamosvojitve ga je upravljala Avstralija, sredi??e pa se je po?asi pove?evalo do druge svetovne vojne, ko je postalo pomembno zavezni?ko voja?ko opori??e. Ob koncu vojne je postalo glavno mesto nove Papue Nove Gvineje in se razvilo kot glavno pristani??e z novo infrastrukturo in najsodobnej?imi objekti. Leta 1975 je Port Moresby pridobil neodvisnost od Avstralije in postal glavno mesto novoustanovljene dr?ave ter sede? njene vlade. V letih, ki so sledila, se je mesto nenehno razvijalo in postalo najgosteje naseljeno obmo?je Papue Nove Gvineje.
APEC Haus
V soboto dopoldan po lokalnem ?asu bodo pape?a Fran?i?ka sprejeli predstavniki oblasti, civilne dru?be in diplomatski zbor. Sre?anje bo potekalo v kongresnem centru APEC Haus, ki je bil zgrajen leta 2018, ko je prestolnica gostila vrh voditeljev dr?av ?lanic Azijsko-pacifi?kega gospodarskega sodelovanja (APEC). Stavba, ki je bila zgrajena v manj kot enem letu, je bila zasnovana tako, da so jo po koncu sre?anja voditeljev zlahka preuredili v muzej ter razstavni in konferen?ni center. Arhitekt je navdih za obliko stavbe dobil v izro?ilu avtohtonih prebivalcev Motu-Koita in je naredil na?rt za streho, ki spominja na tradicionalno jadro v obliki rakovi?jih kle??, zna?ilno za ?olne, ki so jih uporabljali trgovci na tihomorskih otokih. Lokalna tradicija se nadaljuje tudi na fasadi in v notranjosti, pri gradnji pa so bili uporabljeni tradicionalni materiali tega podro?ja: ?koljke, glina, les in kovina. Na osrednjem trgu ob vhodu v stavbo je dvanajstmetrska skulptura iz bakra in nerjave?ega jekla, ki prikazuje dve jadri tipi?nega ?olna lakatoi.
Sveti??e Marije Pomo?nice
Popoldan se bo sveti o?e v sveti??u Marije Pomo?nice sre?al s ?kofi iz Papue Nove Gvineje in Salomonovih otokov, ter z duhovniki, diakoni, posve?enimi osebami, bogoslovci in kateheti. Cerkev, ki je bila zgrajena v ?tirih letih in stoji na posestvu salezijancev v neposredni bli?ini Tehnolo?kega in?tituta Don Bosko, je bila posve?ena 24. maja leta 2008. Med posvetitvijo oltarja so vanj polo?ili relikviji don Boska in Marije Dominike Mazzarello. Na velikih oknih sveti??a, za katero skrbijo salezijanci, so upodobljeni sv. Peter Chanel, prvi mu?enec Oceanije, ter bla?ena Janez Mazzuconi in Peter To Rot, mu?enca v Papui Novi Gvineji. ?koljke kina, ki so melanezijski simbol bogastva, krasijo stene prezbiterija. V cerkvi so upodobljeni tudi nekateri drugi bla?eni in svetniki, med njimi Mati Terezija, Janez Pavel II., Mary MacKillop, Marija Goretti, Lavra Vicuña, Zefirin Namancurá, Fran?i?ek Sale?ki, Janez Bosko in Maria Mazzarello. V spodnjem nadstropju se nahaja evharisti?na kapela s tabernakljem, ki ga je podaril pape? Benedikt XVI., elektronsko vodene zvonove pa so prejeli v dar od Italije. V stavbi so poleg cerkve tudi sobe, pisarne in celo manj?e preno?i??e za romarje ter prostori za pastoralne dejavnosti, zlasti za formacijo mladih.
Vanimo
V nedeljo popoldan pa bo pape? Fran?i?ek iz prestolnice z letalom od?el v skoraj 1000 kilometrov oddaljeno mesto Vanimo na severozahodu dr?ave, kjer se bo sre?al z verniki in misijonarji. Mesto ima 11.000 prebivalcev in se nahaja na polotoku, obdanem z belo pe??eno pla?o, v bli?ini meje z Indonezijo. Gre za majhno ob?ino, katere gospodarstvo v veliki meri temelji na lesni industriji. Lokalni trdi les, kwila, ve?inoma izva?ajo na Kitajsko. Mesto je znano po slikovitih pla?ah, koralnih grebenih in kot destinacija za deskanje. Slovi tudi po avtohtoni kulturi in tradiciji plemen Aitape in Mamberamo ter po gozdovih mangrov, ki veljajo za ene najlep?ih na svetu.
