杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

?tirje pape?i na Portugalskem

Portugalska bo sprejela ?e ?etrtega Petrovega namestnika: Pavel VI. jo je obiskal leta 1967, Janez Pavel II. leta 1982, 1991 in 2000, Benedikt XVI. pa leta 2010. Tudi za pape?a Fran?i?ka bo to ?e drugi obisk, saj se je 12. in 13. maja 2017 mudil na romanju v Fatimi ob stoletnici Marijinih prikazovanj.

Geografija

Portugalska na severu in vzhodu meji na ?panijo, na jugu in zahodu pa jo obdaja Atlantski ocean. Na njenem ozemlju se nahaja najzahodnej?a to?ka evropske celine, to je Rt Roca (Cabo da Roca), pribli?no 30 kilometrov zahodno od Lizbone. K Portugalski spada tudi otok Madeira, ki le?i v Afriki, ter Flores in Corva, ki sta del azorskih otokov in le?ita na severnoameri?ki plo??i, zato lahko re?emo, da se dr?ava razprostira kar na treh celinah. Od severa proti jugu se pokrajina spreminja iz hribovite v gri?evnato ter nato v ravninsko v osrednjem in ju?nem delu. Najvi?ji vrh je gora Pico (2351 m) na otoku Pico v Azorih, na celini pa Serra da Estrela (1993 m) vzhodno od Coimbre. Najpomembnej?e reke so tri ?panske reke, ki kon?ajo svojo pot na portugalskem ozemlju: Duero, Tajo in Guadiana. Mondego pa je najdalj?a reka, ki v celoti te?e skozi Portugalsko. Podnebje je blago, zmerno morsko, saj nanj vpliva Atlantski ocean.

Prebivalci

Na ozemlju, ki meri skoraj 92.000 km², ?ivi 10,3 milijona prebivalcev, dobra ?etrtina v prestolnici Lizbona. Uradni jezik je portugal??ina, na severovzhodu dr?ave pa govorijo tudi mirand??ino. Najve?ja etni?na skupina so Portugalci (95 %), sledijo pa Brazilci (2 %) in Angle?i (0,4 %). 88 % prebivalcev se opredeljuje za katoli?ane, 3 % so pripadniki drugih kr??anskih veroizpovedi, slabih 7 % pa se jih izreka za ateiste.

Kolonialni imperij

Portugalska je zaradi svoje geografske lege ob Atlantiku in kljub razmeroma majhnemu ?tevilu prebivalcev skozi stoletja pridobila veliko pomorskih izku?enj. To ji je omogo?ilo, da je ustvarila obse?en kolonialni imperij, ki je razpadel pred skoraj petdesetimi leti in od katerega so danes ostali le ?e Azori in arhipelag Madeira.

Od monarhije do demokracije

Po koncu monarhije je dr?ava leta 1910 postala republika, med letoma 1932 in 1974 pa jo je nadomestil avtoritarni re?im Estado Novo (Nova dr?ava) Antonia de Oliveire Salazarja (1889-1968) in njegovega naslednika Marcela Caetana (1968-74). Po tako imenovani revoluciji nageljnov, ki je potekala leta 1974, je Portugalska podelila neodvisnost vsem svojim afri?kim kolonijam (Gvineji Bissau, Zelenortskim otokom, Mozambiku in Angoli), pa tudi Vzhodnemu Timorju, Macao pa je 20. decembra 1999 ponovno postal del Kitajske.

Sprememba ustave

Do prehoda v demokracijo je pri?lo leta 1976 z vlado socialisti?ne stranke, ki jo je vodil Mario Soares. Ustava iz leta 1976 je bila ve?krat spremenjena, zlasti leta 1982 (ko so odpravili voja?ki Revolucionarni svet in omejili pooblastila predsednika republike) ter leta 1989 (z odpravo korporativvnih dolo?il iz obdobja diktature).

Evropska unija

Portugalska je vstopila v Evropsko unijo 1. januarja 1986 skupaj s ?panijo, leta 1999 pa je bila ena izmed dr?av ustanoviteljic evra. Sprejela ga je 1. januarja 2002 skupaj z 11 drugimi ?lanicami EU.

Recesija in re?evalni na?rt

Po svetovni finan?ni krizi leta 2008 je v dr?avi nastopila dolga recesija, zaradi katere se je brezposelnost v nekaj letih ve? kot podvojila. Leta 2011 se je portugalska vlada z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko dogovorila za re?evalni na?rt in je v zameno za var?evalne ukrepe dobila 78 milijard evrov posojila.

Okrevanje

Portugalsko gospodarstvo, ki je v zadnjih dveh desetletjih zabele?ilo znatno rast v storitvenem sektorju in turizmu, je tako kot vse druge dr?ave prizadela kriza covida-19. To sku?a premagati z izdatnimi javnimi nalo?bami, ki jih spodbujajo evropska sredstva in evropska sredstva za okrevanje po pandemiji ter z o?ivljanjem turizma. ?eprav je dr?ava manj odvisna od Rusije in Ukrajine kot druge dr?ave EU, tudi sama ob?uti posledice vojne, ki se je za?ela 24. februarja lani. Te se ka?ejo predvsem v te?avah v oskrbovalnih verigah ter nara??ajo?ih cenah energije in drugih surovin.