V pripravi na 42. apostolsko potovanje: Cerkev na Portugalskem
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Prva stoletja
Prva evangelizacija ozemlja dana?nje Portugalske sega v ?as rimske oblasti. Kr??anstvo se je utrdilo v 5. stoletju s prihodom Vizigotov in Svebov, germanskih ljudstev, ki sta bili ?e pokristjanjeni. Osrednjo vlogo pri evangelizaciji celotnega Iberskega polotoka je imelo mesto Bracara Augusta (dana?nja Braga), ki je skupaj s Santiagom de Compostela v ?paniji postalo pomembno sredi??e kr??anstva.
Prvi znani portugalski ?kof je bil Paternus, ki je ?ivel v 4. stoletju, ?eprav nekateri menijo, da je bil sveti Ovidij iz 2. stoletja. Eden izmed ?kofov je bil tudi sveti Martin iz Brage, ki je spreobrnil Svebe iz arijanizma v katoli?ko vero. V 6. stoletju sta v Bragi potekala dva koncila.
Ozemlje, ki so ga v 8. stoletju skupaj s celotnim Iberskim polotokom napadli Arabci, je bilo postopoma ponovno osvojeno, najprej na severu, kjer je bila v 9. stoletju ustanovljena prva portugalska grofija, od tam pa se je za?elo ponovno osvajanje juga, ki je ostal prete?no kr??anski. Vloga, ki jo je imela Cerkev v rekonkvisti, in tesno povezovanje vere z nastajajo?o portugalsko narodno identiteto, sta Cerkvi zagotovila velik ugled. Med ?irjenjem portugalskega kolonialnega imperija je v kolonizirane de?ele poslala ?tevilne misijonarje.
18. stoletje
18. stoletje pa je bilo tudi na Portugalskem zaznamovano z nara??ajo?im antiklerikalizmom. Klju?na osebnost v tem ?asu je bil markiz Pombal, predsednik vlade kralja Jo?efa I. med letoma 1755 in 1777. Pod njegovo vladavino so bile izvedene ?tevilne reforme za posodobitev dr?ave in pove?anje absolutizma vladarja. Med njimi je bila tudi reforma izobra?evalnega sistema, ki ni bil ve? pod Cerkvenim nadzorom. Poleg tega je Pombal s celotnega portugalskega ozemlja leta 1759 izgnal jezuite. ?eprav je bilo veliko Pombalovih reform pozneje odpravljenih, je bil antiklerikalizem ?e naprej na prikrit na?in prisoten v portugalski dru?bi. Do novega protiklerikalnega izbruha je pri?lo med revolucionarnimi vstajami leta 1821, ko je bila odpravljena inkvizicija, redovne skupnosti prepovedane, cerkveno premo?enje pa zaplenjeno.
Marijina prikazovanja v nemirnih ?asih
Odnosi med Cerkvijo in dr?avo so se izbolj?ali v drugi polovici 19. stoletja, vendar so se po ustanovitvi republike leta 1910, ko je pri?lo do novega protiklerikalnega vala, spet poslab?ali. V to nemirno obdobje segajo prikazovanja Fatimske Marije trem pastir?kom, Luciji dos Santos ter Fran?i?ku in Jacinti Marto v kraju Cova da Iria, kjer danes stoji znano marijansko sveti??e zavetnice Portugalske.
Odnosi med Cerkvijo in dr?avo
Vzpon diktatorja Antonia de Oliveira Salazarja (1889-1970), ustanovitelja avtoritarnega korporativnega portugalskega re?ima Estado Novo (Nova dr?ava), ki je dr?avi vladal med letoma 1932 in 1974, je pomenil nov radikalen preobrat v odnosih med dr?avo in Cerkvijo. Konkordat, ki je bil podpisan leta 1940, je katoli?ki Cerkvi priznal poseben status in razveljavil protiklerikalne ukrepe prve republike. Prav tako je ponovno dobila nadzor nad izobra?evanjem, priznana ji je bila pravna osebnost in s tem pravica do lastnine ter zaupana verska oskrba v vojski in bolni?nicah. Sporazum je odpravil tudi lo?itev.
Po vzpostavitvi demokracije, ki je sledila »revoluciji nageljnov«, je bil konkordat spremenjen leta 1975 in 1984, leta 2004 pa ga je nadomestil novi, v katerem je zapisano na?elo »sodelovanja« med Cerkvijo in dr?avo. Najpomembnej?e spremembe, ki jih je uveel novi doument, se nana?ajo na dav?no ureditev Cerkve in priznanje pravne osebnosti Portugalske ?kofovske konference, statut Portugalske katoli?ke univerze ter versko oskrbo v vojski, zaporih in bolni?nicah.
Danes ima Portugalska ustavo, ki v 41. ?lenu zagotavlja svobodo vesti, veroizpovedi in bogoslu?ja ter pou?evanje vseh verstev. Gre za na?ela, obravnavana v zakonu o verski svobodi z dne 22. junija 2001. V ?olah se pou?uje katoli?ka vera, pri ?emer u?itelje izberejo ?kofje, pla?uje pa jih dr?ava.
Manj?i vpliv Cerkve
Vpliv Cerkve, ki je imela stoletja osrednjo vlogo v ?ivljenju dr?ave, se je v zadnjih desetletjih postopoma zmanj?eval. Katoli?anov je ?e vedno velika ve?ina prebivalcev, vendar pa nara??a ?tevilo agnostikov in ljudi, ki se ne opredeljujejo za nobeno vero. ?eprav ljudska pobo?nost ostaja ?iva, o ?emer pri?a veliko ?tevilo romanj in procesij, verska praksa v dr?avi vedno bolj upada. Prav tako se ?e naprej zmanj?uje ?tevilo redovni?kih in duhovni?kih poklicev, zato je spodbujanje duhovnih poklicev danes ena izmed pastoralnih prednostnih nalog v Cerkvi na Portugalskem.
Obiski pape?ev na Portugalskem
Portugalsko so obiskali ?tirje pape?i. Prvi je bil Pavel VI., ki je 13. maja 1967, ob 50. obletnici prikazovanj, poromal v sveti??e Fatimske Matere Bo?je. Pape? Janez Pavel II. je dr?avo obiskal ?tirikrat. Prvi? od 12. do 15. maja 1982, leto dni po atentatu na Trgu svetega Petra. Ob tej prilo?nosti je 13. maja v Fatimi Mariji posvetil in izro?il svet, ?e posebej »tiste ljudi in narode, ki to posvetitev in izro?itev ?e posebej potrebujejo«. Leto kasneje, 2. marca 1983, se je na kratko vrnil v Lizbono, ko je ?el na apostolsko potovanje v Srednjo Ameriko (od 2. do 10. marca). Naslednji? se je na Portugalskem mudil med 10. in 13. majem 1991, ko je prav tako obiskal Fatimo, nato pa ?e od 12. do 13. maja 2000, ko je potekala beatifikacija Fran?i?ka in Jacinte Marto. Tedaj je dr?avni tajnik, kardinal Angelo Sodano, povedal, da je sveti o?e Kongregacijo za nauk vere pooblastil, da objavi tretji del fatimske skrivnosti z ustreznim komentarjem, da bi verniki lahko bolje razumeli Marijino sporo?ilo.
Pape? Benedikt XVI. je Portugalsko obiskal med 11. in 14. majem 2010, ob deseti obletnici beatifikacije Fran?i?ka in Jacinte, pape? Fran?i?ek pa leta 2017 ob stoletnici Marijinih prikazovanj. 22. junija 2023 je pooblastil Dikasterij za zadeve svetnikov, da razglasi dekret o priznanju juna?kih kreposti sestre Lucije Dos Santos, varuhinje tretje fatimske skrivnosti, ki je tako postala ?astitljiva Bo?ja slu?abnica.
