Ju?ni Sudan. Plasti?ni zama?ki, ki mladim odpirajo prihodnost
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kot pravi Marta, nas tudi okro?nica Laudato si’ u?i, da je vse mogo?e, ?e smo skupaj.
Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je Marti in Antoninu zaradi varnosti potovanje odsvetovalo. Manj kot 24 ur pred odhodom so ju celo poklicali in ponovno poudarili, da jima ne morejo zagotoviti varnosti. Vendar pa je bila ?elja zakoncev, da bi tudi s fotografijami predstavila in dokumentirala ?udovito zgodbo, del katere sta bila tudi sama, tako velika, da sta se vseeno podala na pot.
Vse se je za?elo v vasi z nekaj ve? kot tiso? prebivalci v pokrajini Palermo, natan?neje v ?upniji Ro?novenske Marije. Med oznanili ob koncu svete ma?e sta Marta in Antonino neko nedeljo sli?ala ?upnika govoriti o zbiranju in prodaji plasti?nih zama?kov s »?ude?nim« u?inkom. Z njimi namre? financirajo dobrodelne pobude za krhke in revne ljudi v te?kih razmerah. Tokrat so solidarnost in upanje namenili otrokom v vasi blizu glavnega mesta Ju?nega Sudana ter jim zagotovili ?tipendije na srednji ?oli Bro. Augusto Memorial College. Gre za zavod, vklju?en v projekte, ki jih Italijanska ?kofovska konferenca financira v dr?avi prek Odbora in slu?be za karitativne dejavnosti v tretjem svetu. Pomagali so tudi pri gradnji Centra miru »Dobri Pastir«, kjer sta Marta in Antonino bivala med svojim potovanjem, ter Katoli?ke univerze v Ju?nem Sudanu. Zakonca sta prepri?ana, da je danes »bolj kot kdaj koli prej treba pripovedovati dobre novice« in da so novinarji »dol?ni svetu pokazati tudi drugo plat medalje«.
Vse dru?ine so vneto zbirale zama?ke
Vse dru?ine v Villaciambri in njeni okolici so z veliko vnemo zbirale zama?ke in jih prina?ale v doma?e ?upni??e, od tam pa so jih odpeljali v zbirali??e za vse ?upnije Palerma, ki so sodelovale pri omenjenem projektu. Tam so zama?ke prelo?ili v 160-kilske vre?e in jih nato odpeljali v podjetje, ki jih reciklira ter polizdelek prodaja drugim podjetjem, ki izdelujejo razli?ne predmete: cevi, posode, pohi?tvene dodatke. V preteklih letih je bilo mogo?e s prodajo zama?kov zbrati precej visoke zneske, ki so bili namenjeni spodbujanju dobrodelnih dejavnosti. Tokrat je solidarnost dosegla D?ubo.
Izobra?evanje je re?itev za mnoge
Kljub neodvisnosti od severa, ki je bila razgla?ena leta 2011, Ju?ni Sudan ?e vedno pretresajo dr?avljanska vojna, socialna, gospodarska in politi?na kriza. Na ?tevilnih obmo?jih ni dostopa do sanitarij in pitne vode, ponekod ni elektrike; ceste so luknjaste in neprevozne, povsod so smeti, otroci pa so prisiljeni delati ali prijeti za oro?je, namesto da bi sedeli v ?olskih klopeh in se u?ili graditi lastno svobodo in prihodnost. S projektom zbiranja zama?kov pa se je odprla druga?na pot, ki 15 fantom in dekletom, starim od 14 do 20 let, omogo?a ?olanje, kar je velik korak, ?eprav se zdi kot kaplja v morje.
Te?ave na poti ju niso ustavile
Marta in Antonino sta od?la v Ju?ni Sudan, da bi s pomo?jo projekta foto novinarstva, iz katerega bo kmalu nastala razstava, predstavila zgodbo o tem 5.000 kilometrov dolgem potovanju upanja. Na njem sta se sicer morala soo?iti z razli?nimi te?avami: kljub temu, da sta imela delovni vizum, so med pre?kanjem mosta ?ez Beli Nil ustavili avto, v katerem sta bila, in ga preiskali, zasegli opremo in mobilne telefone. Hoteli so ju celo aretirati, vendar sta nato po posredovanju brata Bosca, tajnika ?ole v D?ubi, ki je potoval z njima, in po pla?ilu dolo?enega zneska nadaljevala pot, ?e bolj prepri?ana, da morata pokazati lepoto in mo? tega projekta.
Ganljivo sre?anje z dijaki
Spoznala sta vse dijake, posebej tiste, ki so prejeli ?tipendije. O projektu niso vedeli ni?esar; vedeli so le, da jih je nekega dne duhovnik Mario Pellegrino, dolgoletni misijonar v teh de?elah, odpeljal z ulice in iz degradiranih vasi, vendar niso pri?akovali, da se bodo lahko izobra?evali. Bili so presene?eni in ganjeni, ko so izvedeli, da v oddaljenem mestu obstajajo ljudje, ki mislijo nanje in jim sku?ajo pomagati. To jim je odprlo ?ir?i razmislek glede tega, kaj bi lahko neko? tudi sami storili za svojo dr?avo. Eden izmed fantov je bil ?e posebej hvale?en: izgubil je star?e in nekatere brate in sestre, a je kljub temu ves ?as govoril, kako sre?en je, da je lahko v ?oli.
Pomembno vedeti, kak?en je namen pobude
Podobno tudi v mnogih stvarnostih v Italiji in drugod, kjer zbirajo zama?ke, ljudje velikokrat ne vedo natan?no, kak?en je namen pobude. Marta in Antonino sta prepri?ana, da je pomembno, da se jim sporo?i, kako stvari potekajo in se poka?e rezultate njihovih dejanj. Na ta na?in so dele?ni mo?nega sporo?ila, ki jih lahko spodbudi, da naredijo ?e ve?. »?e ve?, da bodo ti zama?ki pomagali ljudem z dolo?enim imenom in obrazom, tudi ?e ?ivijo na drugi celini, zama?ke skrbno zbira?, si vzame? ?as, jih prinese? v zbirni center, postane? eden izmed temeljnih delov projekta in to po?ne? z veseljem,« je prepri?ana Marta.
Odmev okro?nice Laudato si’
Ob tem je poudarila, da je ves ?as v tej pobudi prepoznavala odmev okro?nice . ?utila se je osebno poklicana, da opravi svoje poslanstvo. Po njenih besedah so to »zama?ki, ki ne zapirajo, temve? odpirajo mo?nosti za ?loveka in za okolje: omogo?ajo zbiranje in recikliranje plastike ter mo?nost odkupa. Gre za projekt okoljske trajnosti, ki nas prav tako opozarja na pomen krepitve vezi in povezav, saj se nih?e ne more re?iti sam; le ?e smo zdru?eni, lahko kaj spremenimo. Zama?ke se v nasprotju s plastenko lahko reciklira in ponovno uporabi za izdelavo ?tevilnih stvari: od odto?nih cevi do gospodinjskih pripomo?kov, kar je v nasprotju s kulturo odmetavanja, na katero nenehno spominja pape? Fran?i?ek.«
Fotografije, polne upanja
»Antoninove fotografije pripovedujejo o pogledih, o obrazih,« je poudarila Marta in opisala tisto, ki jo je poimenovala »Upanje«. »Prikazuje desetletno deklico s skoraj sklenjenimi rokami pred obrazom in ?rnimi, a sijo?imi o?mi, ki so kljub vsemu, kar so ?e videle, polne upanja in vere v ?ivljenje, v odrasle. Zato smo skorajda dol?ni pomagati tem otrokom. Zdi se, kot da bi vpili: "Vi mi lahko pomagate!"« Marta je ob koncu dodala, da se mladi, ki sta jih sre?ala z mo?em, u?ijo ves dan, razen med odmorom za kosilo: »Njihova vztrajnost je hvalevredna, nikoli ne zdijo utrujeni; nasprotno, so ?eljni znanja, radovedni, polni ?udenja: istega ?udenja, ki ga vidimo v stvarstvu, ko ni onesna?eno, umazano, iznaka?eno, ko se v njem razodeva Bo?ji pogled.«
Nekaj ?tevilk
Plasti?ni zama?ki so izdelani iz druga?nega materiala kot preostali deli plastenke, to je iz polietilena (PE) ali polietilena visoke gostote (HDPE). Gre za plastiko, ki ima zelo negativen vpliv na okolje, saj se pri njeni izdelavi uporabljajo velike koli?ine nafte, vode in energije. Vendar pa se jo lahko vedno znova reciklira in uporablja v razli?ne namene. Za eno tono plasti?nih zama?kov (kar pomeni ve? kot 400.000 zama?kov) podjetja v Italiji pla?ajo od 150 do 200 evrov. ?upnija Villaciambra je nazadnje zbrala 11 ton zama?kov in z izkupi?kom pomagala pri ?olanju mladih v Ju?nem Sudanu.
