Oaza jelena in lune. Prilo?nost za zapornike, ?rtve nasilja, osebe s posebnimi potrebami
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Iz Silicijeve doline v sardinske hribe
Kot pravi Bressanello, je bilo zanj odlo?ilno sre?anje s posvojenim otrokom, saj je v njegovem pogledu razumel, »da obstaja svet, ki ga je potrebno odkriti in ga do tedaj ni poznal.« ?elel je biti koristen drugje kot dotlej ter svoj denar uporabiti za to, da bi dal prilo?nost tistim, ki nimajo mame ali o?eta. Tako je z ?eno Petro ter z njunimi otroki, s katerimi so se malo pred tem zaradi dela preselili iz Silicijeve doline na Sardinijo, za?el odpirati hi?e za zapu??ene otroke. To je bilo prav v ?asu, ko je vlada v Italiji zapirala siroti?nice. Bressanello je tako odlo?il suknji? in kravato ter govore o strate?kem marketingu zamenjal za ka?ice, dude in plenice. Sprva je temu nameraval posvetiti svoje sobotno leto, ko pa je videl, kako se ?alostni obrazi spreminjajo v vesele, je razumel, da to tudi njemu prina?a polnost ter da prejme mnogo ve? kot daje. Na tem podro?ju je tako dejaven ?e skoraj dvajset let.
Sprejemni domovi za otroke in ?enske
Na za?etku je poskrbel za sprejem in otrok do starosti treh let ter za nose?e ?ene iz te?kih situacij, povezanih z drogo, prostitucijo, nasiljem ter rev??ino. Pozornost je prav tako namenil zapu??enim najstnikom iz kompleksnih dru?inskih situacij, star?em otrok, ki morajo zaradi bolezni pre?iveti dalj?a obdobja v bolni?nici, dale? stran od svojega doma, ter osebam s posebnimi potrebami.
Prestopniki, delo in ponovna vklju?itev v dru?bo
Vendar pa se njegova »multinacionalka solidarnosti« ni ustavila zgolj pri omenjenih sprejemnih domovih. Domus de Luna (Lunin dom) v sodelovanju z Gosti??em pridnih in porednih (Locanda dei Buoni e Cattivi) mladim ter mamicam, ki ne potrebujejo pomo?i v oblike nastanitve, ter prestopnikom, ki jih predlaga center za mladoletnike, nudi prilo?nost za delo in ponovno vklju?itev v dru?bo. Bressanello je v eni izmed najbolj problemati?nih sosesk na periferiji Cagliarija prav tako ustanovil Exmè, ki ima velik simbolni pomen: gre za alternativo uli?ni kulturi, ki je nastala na mestu, kjer je bila prej zapu??ena tr?nica, ki so jo uporabljali za trgovanje z drogami, tajne stave in ?ivalske boje. Danes se lahko mladi na istem mestu sre?ujejo ter se izrazijo preko glasbe, umetnosti in ?porta. Prav tako imajo mo?nost za formacijo in izobra?evanje, s ?imer ?elijo prepre?iti raz?irjeni pojav opu??anja ?olanja. Od za?etka pandemije je ustanova Domus de Luna konkretno pomagala pet tiso? dru?inam v stiski, saj je tistim, ki so izgubili slu?bo, podarila nakupovalne vre?ke z osnovnimi potreb??inami.
Oaza jelena in lune v naravnem parku
Leta 2019 pa je nastala Oaza jelena in lune. Gre za ?tiri tiso? hektarjev veliko podro?je, ki se nahaja v osr?ju naravnega parka Gutturu Mannu na Sardiniji, 20 kilometrov od mesta Cagliari. V osemdesetih letih prej?njega stoletja je bil to zasebni rezervat, ki je bil znan po divjem lovu ter po lovu na sardinskega jelena, ki mu je grozilo izumrtje. Zahvaljujo? kampanji zbiranja sredstev je Svetovni sklad za naravo odkupil velik del obmo?ja in poskrbel za ohranjanje jelenov: na za?etku jih je bilo le nekaj deset, danes pa se je s pomo?jo za??ite habitata te ogro?ene vrste njihovo ?tevilo povzpelo na preko 1500. Za to podro?je so zna?ilne dolge doline s hitrimi potoki in mlakami. Favna je izredno zanimiva, medtem ko je v rezervatu z vidika flore pomemben prostran sredozemski gozd s prevladujo?imi hrasti in plutovci ter grmi?asto podrastjo.
»?ude?« po poplavi: sodelovanje z zaporniki
Huda poplava leta 2018 ni povzro?ila le smrtnih ?rtev in ?kode v mnogih predelih regije, temve? je uni?ila tudi rezervat in vse delo, ki so ga opravili do tedaj. Uni?ene so bile vse poti in tudi precej?en del vegetacije. Vendar pa se je prav po tem opusto?enju zgodil neke vrste ?ude?, saj je pri?lo do sodelovanja med Domus de Luna in centrom za mladoletnike v Cagliariju. Fantje iz zapora Uta in tisti, ki so na pogojnem izpustu, so za?eli pomagati pri vzdr?evanju naravne dedi??ine in varovanju biotske raznovrstnosti. Prav tako uporabljajo tehnologijo za za??ito in prepre?evanje po?arov in poplav ter za zagon energetsko u?inkovitih struktur in sistemov.
?rtve nasilja, osebe s posebnimi potrebami, odvisniki
Kot je pojasnil Bressanello, okoli 80 fantov, ki prihajajo na delo v omenjeno strukturo, prav tako sprejema turiste. Zaposleni so v okrep?evalnicah, kjer med drugim stre?ejo tradicionalno hrano in tipi?na sardinska vina. Posve?ajo pa se tudi socialnemu kmetijstvu, nabiranju in predelavi zdravilnih rastlin, pridelavi medu ... Lahko bi rekli, da gre za projekt, ki zdru?uje tri besede: okolje, dru?beno prizadevanje in prihodnost, z namenom, da bi dali delo in novo prilo?nost osebam, ki imajo zelo razli?ne ?ivljenjske zgodbe. Med njimi so na primer ?enske, ki so ?rtve nasilja, mladi z Downovim sindromom ali avtizmom, mladi v kazenskih postopkih ter odvisniki od drog. Vsi v tem »raju na zemlji« sredi naravnega parka najdejo prilo?nost za skupno delo, da se nau?ijo novih poklicev in u?ivajo v ?udoviti naravi.
Bli?ina in integracija vodita v zelo pozitivne izku?nje
Ta bli?ina in integracija pripomoreta k zelo pozitivnim izku?njam: posamezniki se medsebojno bogatijo, nau?ijo se imeti radi druge, vidijo, da se na kupih ru?evin ka?e upanje. Bressanello je poudaril, da so na za?etku v Oazo jelena in lune prihajali samo mo?ki zaporniki, tako da se je sprva zaradi njihovega jezika in obna?anja, ki ni bilo ravno vljudno in prijazno, zdelo, da gre za neke vrste »voja?nico«. S prihodom ?ensk in oseb s posebnimi potrebami pa se je po njegovih besedah zgodil popoln preobrat: vzdu?je je postalo dru?insko, vedro, veliko je prilo?nosti za vzgojo in izobra?evanje. Ustvarjajo se globoki odnosi, pri ?emer je narava bistvenega pomena. Za zapornike, ki vsako jutro pridejo v Oazo z minibusom, je to ?e toliko bolj pomembno. Ves dan ?ivijo zaprti med ?tirimi stenami in tiso?erimi re?etkami, potem pa pridejo sem, ko so na vrsti, in se potopijo v ta neskon?en in ?udovit prostor, ki jim nudi druga?no zato?i??e: dom, vendar na prostem, kjer poslu?ajo ?umenje vode, ?elestenje vetra, ogla?anje jelenov. V vseh teh letih z nobenim izmed njih niso imeli nikakr?nih te?av. Domus de Luna prav tako izvaja prilagojene izobra?evalne dejavnosti, saj so prisotni tudi specialni pedagogi in psihologi, ki naravo povezujejo z vpra?anji odra??anja, ?ivljenjskimi odlo?itvami ter pomagajo pri odkrivanju novih hobijev in talentov.
Tematike okro?nice Laudato si’
Bressanello se po?ali, da je v ?ivljenju sodeloval z nekaterimi duhovniki, ?eprav sam ne pozna dobro katekizma. Vendar pa je na lastne o?i videl, kako izjemne stvari se lahko rodijo iz sre?anja med ranjeno naravo in osebo, ki je ?la prav tako skozi preizku?nje. »Obstaja iskra novega ?ivljenja, ki jo okolje in ?lovek podarjata drug drugemu: in v tej osmozi prepoznam pot Dobrega z veliko za?etnico,« pravi predsednik fundacije Domus de Luna. Ob tem doda, da o mnogih stvareh, ki jih po?nejo v Oazi, pi?e tudi pape? Fran?i?ek v okro?nici Laudato si’: »Ne gre le za ekologijo. Gre za pravi?nost, solidarnost, karitativnost v polnem pomenu besede; za ?eljo, da bi za to skupno dedi??ino skrbeli tudi z nasprotovanjem nebrzdanemu potro?ni?tvu, s solidarnimi odlo?itvami, z nalo?bami v to, kar bo ostalo in kar je prav, da ostane nedotaknjeno za prihodnje rodove.«
Ganljivi zgodbi
Ob koncu predstavitve se Bresanello zaustavi ?e ob dveh izmed ?tevilnih dogodkov preteklih let, ki so ga posebej nagovorili in mu dajejo mo?, da nadaljuje s svojim poslanstvom. Prvi je povezan z mladim zapornikom, ki prihaja v Oazo ?e dalj ?asa. »Ne govori veliko, saj je precej srame?ljiv. Glede na to, da je spreten pri delu z lesom, so mu dali nalogo, naj popravi ograjo, ki jo je po?kodovala poplava. Ko je pri?el, je vzel orodje, za?el brusiti les s smirkovim papirjem in si nenehno brisal o?i.« Bressanello je mislil, da je razlog za to prah, tako da ga je skrbelo, da mu ne bi ?kodilo, vendar pa je kmalu razumel, da je ?lo za solze hvale?nosti: po?util se je koristnega, svobodnega, re?enega. Drugi pa je primer fanta, ki je pred kratkim umrl za rakom: po velikem trpljenju in nemiru, po letih, ki jih je pre?ivel v zaporu in zunaj njega, je v Oazi na?el mir. Tik pred smrtjo skoraj ni mogel ve? stati, a je vseeno prihajal na delo; drugim je pri?eval o lepoti tega kraja, o veselju, da mu je bila dana ta prilo?nost.«
