杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Republika Malta je oto?ka dr?ava v Sredozemskem morju in najmanj?a ter najju?nej?a dr?ava Evropske unije. Od obale Sicilije je oddaljena 80 km, od Tunizije 284 km, od Libije pa 333 km. Dr?ava ima okoli 516.000 prebivalcev, stalno naseljena pa sta samo otoka Malta in Gozo. Glavno mesto je Valletta, uradna jezika pa sta malte??ina in angle??ina.

Malta je bila kljub svoji majhnosti vedno zelo pomembna, zlasti zaradi svoje strate?ke lege v osr?ju Sredozemlja. Od leta 1800 je bila britanska kolonija, 21. septembra 1964 pa je postala neodvisna v okviru Commonwealtha. Od 13. decembra 1974 je parlamentarna republika, Evropski uniji pa se je pridru?ila leta 2004.

Malta je edina evropska dr?ava, v kateri je splav ?e popolnoma nelegalen, medtem ko je bila lo?itev uzakonjena leta 2011. Gospodarstvo temelji predvsem na dejavnostih, povezanih s pristani??em v prestolnici Valletta, na turizmu ter finan?nih storitvah. Dr?ava se zaradi svojega geografskega polo?aja sredi libijsko-italijanske poti v zadnjih letih soo?a z vse ve?jim migracijskim pritiskom, ki ga zaradi svojega omejenega ozemlja te?ko obvladuje.

Zgodovina Cerkve na Malti

Za?etki Cerkve na Malti segajo v ?as evangelizacije apostola Pavla. Kakor beremo v Apostolskih delih (27. in 28. poglavje), je na poti v Rim do?ivel brodolom na Malti (pozimi leta 60). Prvi ?kof je bil sveti Publij, ki je Cerkev na Malti vodil trideset let, nato pa je leta 112 v Atenah umrl mu?eni?ke smrti. O prisotnosti kristjanov na oto?ju pri?ajo ?tevilni arheolo?ki in drugi dokazi. Tako kot v drugih delih Rimskega cesarstva, je z Milanskim ediktom cesarja Konstantina leta 313 kr??anstvo postalo enakopravno vsem drugim verovanjem, kar je pomenilo tudi konec preganjanj. V ?asu ikonoklazma v prvi polovici 8. stoletja so bili dana?nji malte?ki otoki skupaj s Sicilijo, Kalabrijo in Ilirikom vklju?eni v bizantinsko Cerkev. Pribli?no sto let, vse do izgona Bizantincev s strani Arabcev med letoma 869 in 870, je bila Cerkev na teh otokih gr?ka. Gr?ki vpliv se je nadaljeval tudi v obdobju muslimanske vladavine (870-1090), ki pa ni povsem odpravila kr??anske prisotnosti na oto?ju, zlasti na otoku Gozo. Leta 1530 je cesar Karel V. prepustil malte?ko oto?je vitezom reda svetega Janeza (Suvereni malte?ki vite?ki red), ki so bili po Sulejmanovem obleganju leta 1522 prisiljeni zapustiti Rodos. Oto?je so zapustili leta 1798, ko ga je zavzel Napoleon Bonaparte. Leta 1817 je malte?ka ?kofija postala del cerkvene province nad?kofije Palermo, leta 1844 pa je pri?la pod upravo Svetega sede?a. Pape? Pij XII. jo je povzdignil v metropolitansko nad?kofijo. Republika Malta je 15. decembra 1965 vzpostavila diplomatske odnose s Svetim sede?em.

Katoli?ka Cerkev danes

Katoli?ani predstavljajo 85% prebivalcev in ve?ina se redno udele?uje nedeljskih svetih ma?, ?eprav je v zadnjih letih opaziti postopen upad. V nad?kofiji Malta in ?kofiji Gozo deluje 85 ?upnij. Cerkev na Malti ima ?est ?kofov, 411 ?kofijskih duhovnikov, 305 duhovnikov redovnikov, 797 redovnic, 35 ?lanov svetnih ustanov ter 1249 katehistov. V semeni??u je letos 48 bogoslovcev. V okviru Cerkve deluje deset pastoralnih centrov, 81 karitativnih in socialnih centrov ter 74 vzgojnih in izobra?evalnih ustanov, ki jih obiskuje 17.058 otrok in mladih.

Izzivi Cerkve

Najve?ji izzivi, s katerimi se danes soo?a Cerkev na Malti, so povezani s predajanjem vere v pluralisti?nem kontekstu, s krizo dru?ine (predvsem po referendumu o lo?itvi leta 2011 ter legalizaciji istospolnih zvez leta 2017). Pere?a te?ava so tudi priseljevanja. Na tem podro?ju Cerkev spodbuja ozave??anje in kulturo sprejemanja in vklju?evanja ter zagotavljanje materialne pomo?i priseljencem in beguncem prek Komisije za migracije. Prizadeva si za za??ito njihovih pravic. ?kofje se zavzemajo tudi za varovanje stvarstva, zlasti za za??ito ozemlja pred zlorabami pri gradnji na obalah. Med?kofijska komisija za okolje je ve?krat opozorila na potrebo po zagotavljanju trajnostnega razvoja in ekologije.

?kofje in politi?ni dogodki

?kofje so se izrekli tudi glede nekaterih politi?nih dogodkov, ki so v zadnjih letih zaznamovali dr?avo. Leta 2019 so po razkritjih glede umora novinarke Daphne Caruana Galicia, ki so postavila pod vpra?aj Muscatovo vlado, odlo?no pozvali k narodni enotnosti in k temu, da se delitve ne smejo ?e poglobiti. V sporo?ilu, ki je bilo takrat razposlano, so ?kofje vse vpletene strani pozvali, naj si »prizadevajo za skupno dobro malte?ke dru?be v splo?nem«; naj spodbujajo »pravi?nost, resnico in po?tenost«, se medsebojno spo?tujejo ter »odlo?no zavrnejo vsakr?no obliko nasilja.«
Bole?e poglavje za malte?ko Cerkev so bile tudi zlorabe. ?kofje so prosili za odpu??anje v sporo?ilu, objavljenem aprila 2010, tik pred obiskom pape?a Benedikta XVI., ki se je na Malti sre?al z osmimi ?rtvami. Leta 2014 je krajevna Cerkev ustanovila Komisijo za za??ito mladoletnih in prepre?evanje zlorab.