V pripravi na 36. apostolsko potovanje. Kraji, ki jih bo obiskal pape?
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Valletta
Pape? bo sobotno dopoldne pre?ivel v prestolnici Valletta, ki le?i na severovzhodni obali otoka Malta. Imenujejo jo tudi »mesto trdnjava«, »najponi?nej?e mesto« ali »mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode«. Valletta je namre? nastala zahvaljujo? ?lanom malte?kega vite?kega reda, ki so se tja zatekli med kri?arskimi vojnami v 16. stoletju. Do njihovega prihoda ni bilo nobenih zgradb, razen majhnega stra?nega stolpa. Jean Parisot de la Valette, tedanji veliki mojster vitezov, ki je leta 1565 vodil upor med velikim tur?kim obleganjem, je kmalu spoznal, da mora red, ?e ?eli ohraniti svoj polo?aj na Malti, okrepiti obrambo, zgraditi novo mesto in ga primerno utrditi. Idejo sta podprla pape? Pij V. in ?panski kralj Filip II., ki sta obljubila tudi finan?no pomo?. Temeljni kamen novega mesta je 28. marca 1566 polo?il veliki mojster Parisot de la Vallette, po katerem je mesto tudi dobilo ime. V 16. stoletju je Valletta postala pomembno mesto. Tja so prihajali ljudje z vseh delov otoka, da bi ?iveli znotraj varne utrdbe – tudi zato, ker je Mdina, ki je bila do tedaj glavno mesto Malte, izgubila svoj sijaj. Med drugo svetovno vojno je bila Valletta mo?no bombardirana, vendar pa si je v nekaj letih opomogla.
Mesto je danes glavno trgovsko in finan?no sredi??e otoka Malta in ga vsakodnevno obi??e veliko ?tevilo turistov. Zaradi visokega obrambnega obzidja, stra?nih stolpov, cerkva, zgodovinskih stavb, muzejev, gledali??, ?ivahnih ulic in trgov je uvr??eno na Unescov seznam svetovne dedi??ine. Med najpomembnej?e znamenitosti sodijo: cerkev Na?e Gospe zmage, ki je bila prva stavba, ki so jo zgradili v mestu; baro?na konkatedrala svetega Janeza, kjer je pokopan Parisot de la Valette in v kateri hranijo dela umetnikov kot sta Caravaggio in Mattia Preti, ter cerkev svetega Fran?i?ka Asi?kega iz 16. stoletja. Med najbolj znanimi zgradbami v mestu so: Pala?a velikega mojstra, v kateri je danes med drugim urad predsednika Malte; Kastiljska hi?a, ki je bila neko? rezidenca kastiljske skupnosti reda malte?kih vitezov, danes pa je v njej sede? predsednika vlade; pomembne so tudi Aragonska hi?a, Italijanska hi?a ter Pala?a Casa Rocca Piccola, stara plemi?ka rezidenca, ki je danes muzej v sredi??u prestolnice. Valletta se pona?a tudi z Manoelovim gledali??em, ki je tretje najstarej?e gledali??e v Evropi.
Pala?a velikega mojstra
V Pala?i velikega mojstra bodo v soboto dopoldan potekala tri sre?anja pape?a Fran?i?ka z malte?kimi politiki: najprej bo na vrsti vljudnostni obisk pri predsedniku republike, sledilo bo sre?anje s predsednikom vlade, nato pa bo sveti o?e nagovoril predstavnike oblasti in diplomatskega zbora.
Pala?a velikega mojstra je bila zgrajena leta 1571 v sredi??u prestolnice in je bila neko? sede? velikih mojstrov malte?kega vite?kega reda. Znana je bila tudi pod imenom Vladna pala?a, v francoskem obdobju (1798-1800) Narodna pala?a, v obdobju britanske nadvlade (1800-1964) pa Guvernerjeva pala?a. Nekateri deli stavbe, sobe Dr?avne pala?e in Pala?e oro?ja, so odprti za javnost kot muzej. Zgradba ima tudi dve dvori??i: Neptunovo in dvori??e princa Alfreda. Pala?a, ki so jo skozi stoletja polep?ali in pove?ali veliki mojstri, je bogata zakladnica umetni?kih del: ve?ina izhaja iz ?asa reda svetega Janeza. Med najpomembnej?imi so tapiserije, ki jih je veliki mojster Ramón de Perellós y Rocafull (1697-1720) posebej naro?il v Parizu. Pala?a je bila sede? parlamenta od prvega ustavnega parlamenta leta 1921 do leta 2015.
Otok Gozo
V soboto popoldan se bo pape? Fran?i?ek odpravil na otok Gozo, kjer bo v narodnem marijanskem sveti??u Ta’ Pinu potekalo molitveno sre?anje. Gozo je drugi najve?ji otok v malte?kem oto?ju, v primerjavi z Malto je bolj pode?elski in znan po svojih slikovitih gri?ih. Nekateri Gozo povezujejo z otokom Ogigija iz Homerjeve Odiseje, kjer je nimfa Kalipso ve? let Odiseja zadr?evala v ujetni?tvu.
Na otoku, ki ima okoli 37.000 prebivalcev, je veliko zgodovinskih krajev. Znameniti so megalitski templji v Ggantiji, ki segajo v leto 3600 pr. Kr.: v vi?ino merijo ve? kot pet metrov in tehtajo preko 50 ton.
Sveti??e Ta’ Pinu
Sveti??e Ta’ Pinu je najbolj znano romarsko sredi??e na Malti, nahaja se v kraju Gharb, na severozahodnem delu otoka Gozo. Gotska cerkev v obliki latinskega kri?a ima na pro?elju rozeto, ob strani stavbe pa zvonik, v katerem so shranjeni ?tevilni votivni darovi, ki pri?ajo o ljudski pobo?nosti. V 16. stoletju je na tem mestu ?e stala majhna kapela, vendar jo je leta 1575 Pietro Duzina, apostolski odposlanec pape?a Gregorja XIII. na Malti, ukazal poru?iti, saj je bila v zelo slabem stanju. Ob za?etku ru?enja si je eden izmed delavcev zlomil roko, kar so razumeli kot znamenje in so zato delo ustavili. Cerkev je bila dolgo ?asa v lasti dru?ine Gentili, nato pa jo je kupil Pino Gauci (od tod ime Ta’ Pinu, kakor se imenuje ?e danes), ki jo je pove?al in obnovil ter vanjo postavil tudi sliko Marije Vnebovzete. Cerkev je bila nekaj stoletij zaprta za bogoslu?je, nato pa je ponovno zaslovela zaradi ?ude?nega dogodka, o katerem pripoveduje izro?ilo: 22. junija 1883 je doma?inka Carmela Grima, ki je ?la mimo cerkve, zasli?ala glas, ki ji je dejal: zmoli »tri zdravamarije, eno za vsak dan, ko je moje telo ostalo v grobu.« To je zaupala prijatelju Francescu Portelliju, ki ji je povedal, da je tudi sam v bli?ini cerkve sli?al isti glas z istim povabilom. Novica o dveh vidcih, ki sta medtem ?ude?no ozdravela, se je kmalu raz?irila po otoku in Ta’ Pinu je tako postal romarski kraj. ?kof je leta 1887 izdal dovoljenje za ?a??enje Marije, ko je bil otok Gozo ?ude?no obvarovan epidemije kolere. Ob obhajanju prve stoletnice prikazovanja sta septembra 1983 na Malti potekala 9. mednarodni mariolo?ki kongres in 16. mednarodni marijanski kongres. Sveti??e Ta’ Pinu je 26. maja 1990 obiskal Janez Pavel II., ki je pred cerkvijo obhajal evharistijo.
Votlina sv. Pavla
V nedeljo dopoldan bo sveti o?e po zasebnem sre?anju z jezuiti obiskal votlino sv. Pavla, ki se nahaja v mestu Rabat. ?eprav je mesto zelo majhno, ima bogato zgodovino. Po izro?ilu je to kraj, kjer je leta 60 bival sveti Pavel, po brodolomu na poti v Rim, kjer naj bi bil sojen. Z njim je bil tudi evangelist Luka, ki o teh dogodkih pripoveduje v Apostolskih delih (27, 21-44; 28, 1-11). Sveti Pavel je na Malti ostal tri mesece: pridigal je, kr??eval in ozdravljal bolnike. Kamnom in zemlji v votlini pripisujejo ?ude?ne lastnosti, spominska plo??a iz leta 1743 pa pri?a o dejstvu, da se kljub temu, da so iz sveti??a odnesli veliko koli?ino kamnov in zemlje, sveti??e nahaja v enakem stanju. Votlino je 27. maja 1990 obiskal Janez Pavel II., 17. aprila 2010 pa Benedikt XVI. ob 1950-letnici brodoloma svetega Pavla.
