Fran?i?kova vas. Izku?nja ?love?kega in ekolo?kega ob?estva
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Od trapistov do dru?in, ki so v stiski
V opatiji Notre-Dame-du-Desert, ki se nahaja ju?no od Tolousa, so ve? kot 160 let ?iveli menihi trapisti, ki so samostan zapustili oktobra leta 2020. V njem sedaj ?ivijo prve dru?ine, ki so vklju?ene v projekt, katerega namen je ljudem v te?kih razmerah ponuditi gostoljubje in prilo?nost za zaposlitev. Njegov pobudnik Étienne Villemain je pred tem ?e organiziral skupne nastanitve pod okriljem Zdru?enja za prijateljstvo in Mre?e Lazare: tako so skupaj stanovali brezdomci in ?tudenti ali mladi zaposleni, ki so bili dale? od doma. Ta oblika sobivanja se je raz?irila v ve? francoskih mest in tudi v druge dr?ave, skupine »sostanovalcev« iz mre?e Lazare pa je ?e ve?krat sprejel tudi pape? Fran?i?ek: nazadnje so se z njim sre?ali avgusta 2021 med romanjem v Rim, ki so ga organizirali ob 10-letnici zdru?enja.
Nastanek projekta
Nastanek Fran?i?kove vasi sledi logiki vklju?evanja, ki jo navdihuje evangelij. Étienne Villemain, predsednik Vasi, je dejal, da je izhajal iz naslednje pomembne ugotovitve: »Kljub temu, da sistem socialnega varstva v Franciji velja za enega najbolj?ih na svetu, ?e vedno veliko ljudi ?ivi v bedi in osamljenosti.« Ob tem je poudaril, da mnoge organizacije opravljajo veliko izjemnih stvari in da jih nih?e ne ?eli kritizirati. Te?avo vidi v tem, da se ljudem na ulici pomaga na en na?in, migrantom na drugi na?in, ostarelim, ?rtvam trgovine z ljudmi ali prostitucije spet na tretji na?in. »Vendar se pri tem vedno pojavi nekak?na stigmatizacija: ?e sem oseba, ki ?ivi na ulici, se bom sre?eval samo z ljudmi z ulice; ?e sem oseba s posebnimi potrebami, se bom sre?eval samo z ljudmi s posebnimi potrebami in tako dalje.« V ?elji, da bi obrnili ta mehanizem izklju?evanja in marginalizacije, se je rodila zamisel, da bi »ustvarili vas, kjer smo vsi revni, z "zlomljenimi rokami", z lastno krhkostjo. Tukaj ?ivijo ljudje, ki so bili izpu??eni iz zapora ali so se ukvarjali s prostitucijo, morda ostareli, osebe s posebnimi potrebami, to ni pomembno: posku?amo ?iveti skupaj,« je poudaril Villemain ter dejal: »Ideja o Fran?i?kovi vasi pomeni, da vzamemo tiste "uboge", o katerih govori evangelij, vzamemo tudi dru?ine, ki jih tvorijo o?etje, matere in otroci, in posku?amo podeliti svoje ?ivljenje.«
Globoka povezanost s patri trapisti
Trapisti so v opatiji Notre-Dame-du-Désert ?iveli vse od sredine 19. stoletja. Znatno zni?anje prodajne cene in velikodu?en prispevek ameri?kega donatorja sta omogo?ila nakup ?udovitega kompleksa. Tudi menihi so bili zelo veseli, da bo z ?ivljenjem v njihovi opatiji nadaljevala kr??anska skupnost. Villemain se z ganjenostjo spominja odhoda redovnikov na predve?er praznika svetega Fran?i?ka oktobra 2020. Izrazil je svoje veliko spo?tovanje in naklonjenost do patrov, ki so dolga leta z ljubeznijo skrbeli za opatijo, pa tudi presene?enje ob misli na to, da so jih nasledili. Zadnjih osem menihov je od?lo v razli?ne samostane, eden izmed njih je od?el celo v Ekvador. Kljub razdalji pa prebivalci Fran?i?kove vasi in patri trapisti ostajajo globoko povezani med seboj v molitvi.
Velika poni?nost in predanost menihov
Villemain je prav tako izrazil hvale?nost za izredno velikodu?nost in skrb menihov vse do dneva, ko so jim izro?ili klju?e opatije. »Dan pred njihovim odhodom je padlo drevo in zlomilo tablo z imenom opatije, vendar so tudi to popravili,« je dejal predsednik vasi in nadaljeval: »Vse do konca so za vse skrbeli z veliko poni?nostjo in predanostjo. Najprej niso vedeli, da bomo pri?li, vendar pa so ?e naprej urejali in skrbeli za vse stvari, kakor da bi ?utili, da ta kraj ne bo zapu??en, da bo mogo?a kontinuiteta. Oni so storili vse, gre za dolga leta dela in molitve, mi pa u?ivamo sadove ... Tem menihom smo zelo hvale?ni,« je ?e poudaril Villemain.
Ustvarjanje novih delovnih mest
Trapisti so se delno vzdr?evali s pridelavo in prodajo medu, s ?imer ?elijo nadaljevati tudi v Fran?i?kovi vasi. Le-ta ne bo namre? le kraj gostoljubnosti, ampak tudi ekonomske dejavnosti: ?elijo ustvariti delovna mesta in dati novo prilo?nost osebam, ki so revne ali ?ivijo v te?kih razmerah. Po Villemainovih besedah ljudje zelo pogosto mislijo, da so brezdomci breme za dru?bo, vendar pa v Fran?i?kovi vasi verjamejo, da tudi oni lahko ustvarjajo in postanejo bogastvo. Zato posku?ajo vzpostaviti dejavnosti kot so ?ebelarstvo ali hotelske storitve, sodelujejo pa tudi z zdru?enjem Dobra kmetija, ki razvija vrtove z uporabo permakulturnih tehnik: na ta na?in so ?e ustvarili okoli trideset delovnih mest. Na?rtujejo tudi razvoj kmetije za vzrejo koko?i nesnic, izdelavo kozmeti?nih izdelkov in ?e nekatere druge projekte.
Po sledeh pape?a Fran?i?ka
Omenjeni pristop je popolnoma v skladu s tem, kar je pape? Fran?i?ek zapisal v , ko nas nenehno opominja, da je vse povezano ter da sta spo?tovanje okolja in spo?tovanje ?love?ke osebe nelo?ljiva. »?elimo skrbeti za skupni dom, ?elimo iti v smeri celostne ekologije in za??ititi ?love?ko ?ivljenje od za?etka do konca: zato sprejemamo tudi nose?nice v te?avah in ostarele, ki bodo morda sklenili svoje dneve prav v Fran?i?kovi vasi,« nadaljuje predsednik. Vendar pa skrb za okolje seveda vklju?uje tudi nekatere prakti?ne ukrepe: potrebno je premisliti o ogrevalnem sistemu, o upravljanju z vodo, merjenju porabe in izbiri prevoznih sredstev. Ustvariti ?elijo celovit ekosistem, navdih za preprosto skupno ?ivljenje pa sta zanje okro?nici Laudato si' in Fratelli tutti.
Kraj ob?estva ter ljube?ega sprejemanja krhkosti
Ta pristop pa pomeni temeljito spremembo miselnosti. Morda Fran?i?kova vas, ki jo krajevna Cerkev v celoti podpira in spremlja, prero?ko pri?uje o tem, kaj je kr??anstvo poklicano postati: »kraj« podelitve, sre?anja, ob?estva med brati in sestrami iz razli?nih okolij, kjer se ljube?e sprejema krhkosti in ranljivosti. Villemain je nadalje spomnil na naslednje besede iz evangelija: »Kadar prireja? gostijo, ne i??i bogatih, ampak uboge, pohabljene, hrome, in videl bo?, da bo tvoje veselje v nebesih veliko.« Dejal je, da to sku?ajo ?iveti v Fran?i?kovi vasi: »sprejemati pohabljene, hrome – navsezadnje smo vsi malo hromi – ter sku?ati biti ljube?i kljub svoji okornosti.« Po predsednikovih besedah neizogibne te?ave, ki se lahko pojavijo, zlasti na ravni odnosov in ekonomije, ne smejo vzeti poguma ljudem, ki so vklju?eni v to izku?njo skupnega ?ivljenja. »Zagotovo se lahko zgodi tudi, da drug drugega prizadenemo, da se ne razumemo popolnoma, vendar pa se trudimo po najbolj?ih mo?eh.«
Izziv za kristjane in celotno dru?bo
Ta pilotni poskus, ki se je pri?el s ?estimi dru?inami, katerim se bodo po obnovi prostorov postopoma pridru?ile tudi osebe z razli?nimi ?ivljenjskimi izku?njami, je izziv za vse kristjane, pa tudi za dru?bo kot celoto. V Fran?i?kovi vasi se zavedajo, da »na? svet ne more ve? iti naprej tako, kot je ?ivel stoletja, brez skrbi za naravo, brez skrbi za revne ... Mnogih ljudi se to zavedanje mo?no dotakne. Korak za korakom to, kar je bilo nemogo?e, postaja mogo?e in bo ljudem, ki so bili prej na obrobju, omogo?ilo normalno, bratsko ?ivljenje; pa tudi molitveno ?ivljenje, skupno ter resni?no kr??ansko ?ivljenje: nekaj, kar bo lahko dalo ?ivljenju smisel!«
Ve? informacij o Fran?i?kovi vasi je na voljo na spletni strani , dokumentarni film v koprodukciji KTO in Grand Angle pa na .
