杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

»Zdru?eni v molitvi, naj nam Najvi?ji podeli milost, da bomo ?e naprej ohranjali 'duha Tibhirine' in pri?evali o tej zgledni skupnosti,« so zapisali trapisti iz skupnosti v Mideltu. Brat Jean-Pierre je bil eden od menihov skupnosti, ki je ?ivela v trapistovskem samostanu Tibhirine v Al?iriji. V no?i med 26. in 27. marcem 1996 je v samostan vdrla teroristi?na skupina Islamique Arme in ugrabila sedem francoskih trapistov. Konec maja so na?li odsekane glave menihov, njihova trupla pa niso bila nikoli najdena. V trenutku ugrabitve je Jean-Pierre delal v drugem delu samostana, zato ga ni bilo med ostalimi menihi. Re?iti se je uspelo tudi bratu Amédéeju Notu. Umrl je 27. julija 2008 v Franciji, v opatiji Aiguebelle.

Po umoru sedmih bratov se je Schumacher ve? mesecev spra?eval, zakaj je njemu in bratu Amédéeju bilo prizaneseno. Odgovor je na?el v pismu, ki ga je prejel iz ?vice, iz samostana La Fille-Dieu: »So bratje, ki so bili napro?eni, da pri?ujejo z darovanjem svojega ?ivljenja, in drugi, ki so napro?eni, da pri?ujejo s svojim ?ivljenjem.« Kot je dejal, so mu te besede odvzele te?o vpra?anj.

Iz Francije v Al?irijo

Jean-Pierre Schumacher se je rodil 15. februarja 1924 v Lorenu. Kot mnogi mladi fantje tistega ?asa, je bil prisilno vpoklican v nem?ko vojsko in poslan na rusko fronto, vendar je zbolel za tuberkulozo in se tako izognil odhodu. Leta 1953 je bil posve?en v duhovnika, nekaj let pozneje pa je vstopil v trapistovski samostan Timadeuc v Bretanji. Leta 1964 so ga skupaj z dvema menihoma poslali v Al?irijo, da bi se pridru?il bratom v skupnosti Tibhirine. Brat Jean-Pierre je v dr?avi ostal ve? kot 30 let in pri?eval o evangeliju v prete?no muslimanski dr?avi, ki jo je v devetdesetih letih prej?njega stoletja razdejala dr?avljanska vojna.

Ohranjati pri?evanje iz Tibhirina

Skupnost trapistov v Tibhirinu, ki je postala del lokalnega prebivalstva, je ?elela le pri?evati o svoji evangeljski navzo?nosti s spodbujanjem pogovora in ohranjanjem mirnega sobivanja. Leta 1996 so ugrabili in nato ubili sedem od devetih tam ?ive?ih menihov, med njimi tudi priorja Christiana de Chergéja. Brat Amédée in brat Jean-Pierre sta v Mideltu v Maroku ?e naprej gojila »duha Tibhirina«, sprejemala ?tevilne romarje, trdno verjela v medverski dialog in pri?evala o kr??anskem upanju v muslimanskih de?elah. Sedem umorjenih trapistov je bilo razgla?enih za bla?ene 8. decembra 2018 v Oranu skupaj z 12 drugimi mu?enci al?irske dr?avljanske vojne. Brat Jean-Pierre, ki je bil takrat star 94 let, se je slovesne beatifikacije udele?il. Pape? Fran?i?ek ga je sre?al 31. marca 2019 med obiskom v Maroku v katedrali v Rabatu, kjer je potekalo sre?anje z duhovniki in posve?enimi osebami.

Samostan trapistov na slovenskih tleh

Samostan trapistov v Al?iriji pa je povezan tudi s Slovenijo, kot so sporo?ili iz ?upnije Brestanica. Manj znano je, da je leta 1934 rajhenbur?ki (sedaj Brestanica) samostan trapistov ustanovil svojo podru?nico v Atlasu v Al?iriji. Razlog za to je bila agrarna reforma Kraljevine Jugoslavije iz leta 1931, ki je samostanu grozila z odvzemom zemlje. Tako se je 11. julija 1932 v Al?irijo odpravil opat Placide Epalle skupaj s patrom, po rodu Brestani?anom, Robertom Kukovi?i?em, da sta izbrala lokacijo. 7. marca 1934 sta potovala ponovno, tokrat v dru?bi patra Krizostoma Zemljaka in ?e nekaterih francoskih menihov, da bi pripravili vse potrebno za ustanovitev. Uredba Dravske banovine je kmalu zatem, 20. marca, samostanu odvzela 47 ha zemlje, vendar je ta odlok minister za kmetijstvo ?e 8. septembra istega leta razveljavil. Samostan v Al?iriji je kljub re?eni situaciji v Rajhenburgu nadaljeval svoj obstoj, opat Epalle pa je ve?krat na leto hodil na vizitacije. Leta 1938 je atla?ki samostan zaradi nere?enega pravnega statusa pre?el pod francoski samostan Aiguebelle. Lepo bi bilo, ?e bi dobili relikvije bla?enih trapistov in tako Al?irijo in Brestanico-Rajhenburg ponovno povezali.