Kristjani prisotni v Iraku ?e od prvega stoletja
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Arabska ?rka nun je bila znamenje, ki so ga pripadniki milice samooklicane Islamske dr?ave v Mosulu uporabljali, da so ozna?ili domove »Nazare?anov«, tistih, ki sledijo Jezusu. ?lo je za grozovito strategijo, zaradi katere so kristjani leta 2014 mno?i?no za?eli zapu??ati planoto Ninive. Primorali so jih, da so se spreobrnili v islam, pla?ali visok davek ali pa zbe?ali. Vendar pa so kristjani na tem podro?ju ?iveli ?e od prvega stoletja dalje. Danes kr??ansko skupnost na tem obmo?ju tvorijo kaldejska, sirska, armenska, latinska in melkitska Cerkev, skupaj s pravoslavnimi in protestantskimi verniki. Njihovo ?ivljenje ni bilo lahko in je bilo preko stoletij pogosto zaznamovano z diskriminacijo in preganjanji.
Svetopisemske korenine in za?etki kr??anstva
O prisotnosti kristjanov v Iraku poro?ajo tudi Apostolska dela. Gre za Cerkev, ki ima svoje korenine v samih za?etkih kr??anstva. Na tem podro?ju so namre? evangelij oznanjali apostol Toma? in njegova u?enca Addai in Mari, katerima pripisujejo eno izmed evharisti?nih molitev vzhodne Cerkve.
Vendar pa je bilo obmo?je dana?njega Iraka ?e pred kr??anstvom prepleteno s koreninami izraelskega ljudstva. Abraham je ?el od Ura do Harana ter se napotil proti kanaanskim de?elam. Tudi Ninive, ki se nahajajo v neposredni bli?ini Mosula, so v Svetem pismu ve?krat omenjene. Prestolnica Asirije je svoj vrhunec dosegla v sedmem stoletju pred Kristusom in konec istega stoletja je bila tudi uni?ena, kot je napovedal prerok Nahum. V Ninive je Bog poslal preroka Jona, ki je napovedal uni?enje mesta, vendar pa so »Ninivljani verovali Bogu, oklicali post in se oblekli v ra?evino, od najve?jega do najmanj?ega« in »Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« O teh krajih je govoril tudi Jezus ter s tem potrdil, kako pomembni sta geografija in zgodovina zveli?anja, ki zaznamujeta to podro?je: »Ninivljani bodo na sodni dan vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se na Jonovo oznanilo.« Na tej zemlji je judovsko ljudstvo prav tako trpelo v babilonskem izgnanstvu. Gre za zibelko starodavnih civilizacij, kjer tudi sveti??a, samostani in cerkve pri?ujejo o prisotnosti kr??anstva od njegovih prvih za?etkov.
Arabci, vloga kristjanov in oznanjevanje evangelija
Cerkev na vzhodu je bila prva stoletja v razcvetu. Ko so v 7. stoletju pri?li Arabci, ki so premagali Sasanide, so kristjani predstavljali vsaj 50% prebivalcev na ozemlju dana?njega Iraka. Njihov jezik in kultura sta bila sirska, vendar pa so postopoma prevzeli arabski jezik, da bi se na ta na?in integrirali. Kljub temu pa so sirski jezik ohranili v bogoslu?ju in literaturi. S prihodom abasidskega kalifata se je sredi??e oblasti preselilo v Bagdad. V tem obdobju so imeli kristjani pomembno vlogo, saj so pripomogli k la?ji kulturni integraciji ter bili dejavni na podro?ju prevajanja. Hunayn Ibn Isaq al-Ibadi je prevedel preko 40 knjig iz gr??ine v arab??ino in ve? kot 95 v sir??ino. ?lo je za dela anti?nih gr?kih filozofov in gr?kih ved. Abasidi so s?asoma sku?ali spreobrniti kristjane v islam, vendar pa je kljub temu ta Cerkev oznanjala evangelij v Damasku, Jeruzalemu, Aleksandriji in na Cipru. Misijonarje so poslali celo v Indijo – malabarska Cerkev je nastala zahvaljujo? evangelizaciji te Cerkve – ter na Kitajsko.
Pod Otomani kristjani ?iveli v miru
Otomani so leta 1516 osvojili ozemlje dana?njega Iraka in porazili mameluke, ki so preganjali kristjane na obmo?ju celotnega Bli?njega vzhoda. Pod njimi so kristjani lahko ?iveli v miru. ?e pred njihovim prihodom, torej v 15. stoletju, so se na Cipru pri?eli pogovori med vzhodno Cerkvijo in Rimom, ki so potekali ve?krat vse do 19. stoletja. Tedaj je nastala precej velika veja te Cerkve, ki je postala kaldejska, torej katoli?ka, v ob?estvu z Rimom. Kljub temu je bilo v tem obdobju za vsako dejanje znotraj Cerkve potrebno sultanovo dovoljenje. V ?asu prve svetovne vojne je potekalo tudi hudo preganjanje kristjanov. Umrlo je 1,5 milijona Armencev, v pobojih so bili umorjeni tudi mnogi ?lani vzhodne Cerkve in drugih Cerkva, tudi ?kofje in duhovniki.
?as Huseinovega re?ima
V ?asu diktatorskega re?ima Sadama Huseina so kristjani dosegli modus vivendi (na?in primernega so?itja), ki je Cerkvi prav tako omogo?il socialno-karitativno delovanje. Kljub temu, da so bile kr??anske ?ole nacionalizirane, so imeli kristjani v tem obdobju pomembno vlogo. Dejavni so bili na podro?ju izobra?evanja, medicine in kljub temu, da so bili v manj?ini, so bili cenjeni zaradi svoje kulture in odprtosti. Kristjani so vedno ?eleli ?iveti skupaj z muslimani in tudi mnogi muslimani so cenili njihovo prisotnost, kar je dokaz, da je skupno sobivanje mogo?e.
Odpu??anje mo?nej?e od sovra?tva in smrti
Po dveh zalivskih vojnah pa se je v Iraku situacija za kristjane popolnoma spremenila. Do?iveli so vrsto napadov, ki so se stopnjevali v preganjanje s strani samooklicane Islamske dr?ave med letoma 2014 in 2017. Veliko kristjanov je migriralo v tujino ?e v ?asu vojne med Irakom in Iranom, po uvedbi embarga in vzpostavitvi t.i. Islamske dr?ave pa jih je veliko od?lo na kurdska obmo?ja. Tamkaj?nji patriarh in ?kofje so pripravili resni?no bratski sprejem za vse begunce. Pri tem pa niso poskrbeli le za materialne potrebe, ampak tudi za duhovni in verski vidik ter na ta na?in pomagali na smrt odgovoriti z vstajenjem in upanjem. Pretresljiva so pri?evanja mnogih, ki so izgubili vse, vendar pa niso ?eleli obsojati pripadnikov ISIS, ampak so ponavljali Jezusove besede na kri?u: »Ne vedo, kaj delajo.«
Eksodus kristjanov
Pred za?etkom druge zalivske vojne je v Iraku ?ivelo 1,4 milijona kristjanov, medtem ko jih je danes le ?e okoli 300.000. Samo med letoma 2003 2015 je bilo umorjenih 1200 kristjanov, med njimi tudi msgr. Paulos Rahho, kaldejski nad?kof v Mosulu, in pet duhovnikov. V atentatu na sirsko-katoli?ko cerkev 31.oktobra 2010 je umrlo 48 vernikov, islamski skrajne?i pa so po?kodovali ali uni?ili ?e 62 drugih cerkva.
Ve? kot 100.000 kristjanov je moralo skupaj z drugimi manj?inami kot so npr. jazidi zaradi samooklicane Islamske dr?ave zapustiti svoje domove. Ko je bil ISIS leta 2017 pora?en, so se nekateri kljub strahu vrnili na planoto Ninive.
Dialog za mo?no in pluralisti?no dr?avo
Patriarh Sako vztrajno poudarja pomen pogumnega dialoga med vsemi vpletenimi stranmi v Iraku, s katerim bi zgradili mo?no in pluralisti?no dr?avo. Pape? Fran?i?ek vedno na poseben na?in izra?a svojo bli?ino kristjanom in tudi drugim Ira?anom, ki so v preteklih desetletjih veliko trpeli. Tokrat jo je ?e konkretneje potrdil tudi z apostolskim obiskom, ki si ga je ?e dolgo ?elel, tako kot tudi njegovi predhodniki.
