Irak: Prihodnost, ki jo je potrebno napisati onkraj razvalin vojn
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Ira?ka zgodovina je povezana z ljudstvi Mezopotamije, s Perzijci, Arabci, Mongolci in Osmanskim cesarstvom. Kristjani so bili na tem ozemlju prisotni ?e v prvem stoletju po Kristusu, saj je na podro?ju Mezopotamije evangelij oznanjal apostol Toma? v ?asu po uni?enju jeruzalemskega templja leta 70 po Kristusu. Gre za ve?stoletno zgodovino, ki je bila zaznamovana z osvajanji, vdori in vojnami.
Od Mezopotamskih ljudstev do Osmanskega cesarstva …
Ira?ke korenine so povezane z Mezopotamijo in s starodavnimi civilizacijami. Med ?etrtim tiso?letjem in ?estim stoletjem pred Kristusom so na njenem ozemlju ?iveli Sumerci, Akadci, Asirci in Babilonci. Prevladi Perzijcev in makedonskega osvajalca Aleksandra Velikega v ?etrtem stoletju pred Kristusom je sledilo nemirno obdobje: nadzor nad ozemljem dana?njega Iraka so v drugem in tretjem stoletju prevzeli Parti in rimsko cesarstvo. V sedmem stoletju je bila zgodovina dana?njega Iraka povezana z islamsko ?iritvijo in osvajanjem Arabcev. V osmem stoletju je Bagdad postal glavno mesto abasidskega kalifata. Dinastija Abasidov se je kon?ala v 13. stoletju z vdorom Mongolov. V 16. stoletju so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana Veli?astnega osvojili Bagdad in ira?ko ozemlje se je zdru?ilo z Osmanskim cesarstvom. Prihodnja stoletja so bila zaznamovana z vpadi beduinov in delno prevlado drugih sil, vklju?no s Perzijci in mameluki.
… in do re?ima Sadama Huseina
Po prvi svetovni vojni in porazu Osmanskega cesarstva se je pri?elo obdobje, v katerem je bilo ozemlje dana?njega Iraka pod nadzorom britanske administracije. Leta 1921 je Irak postal ustavna monarhija. Leta 1958 je general Abd al-Karīm Qāsim z dr?avnim udarom razglasil republiko. Nekaj ??let kasneje, leta 1963, je po novem dr?avnem udaru oblast prevzela stranka Baath, ki je sledila na?elom socializma. Od leta 1968 je v Iraku vladal Ahmed Hassan al-Bakr, od 1979 pa Sadam Hussein, rojen leta 1937 v vasi v okro?ju Tikrit in pripadnik sunitske manj?ine. Na oblast je pri?el tako, da je kot slogan uporabil izraz panarabizem, kar pomeni proces, ki naj bi med seboj zdru?il vsa arabska ljudstva. V sedemdesetih letih prej?njega stoletja je obilno bogastvo, povezano z nafto, na mednarodnem prizori??u dobilo ne le gospodarski, temve? tudi politi?ni pomen.
Vojna med Iranom in Irakom
Kmalu po prevzemu oblasti Sadama Huseina leta 1980 se je med Irakom in eno izmed nearabskih dr?av, Iranom, za?ela krvava vojna. V primerjavi s prej?njimi leti je bila tedaj zmogljivost in oboro?enost iranske vojske bistveno manj?a, saj je pred tem potekala revolucija proti ?ahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, ki jo je vodil ?iitski verski voditelj Ruholah Homeini. Po na?rtih ira?ki generalov naj bi spopadi trajali le nekaj dni, vendar pa je 22. septembra 1980 izbruhnila vojna, ki je trajala osem let. Sadam Husein je ira?ki vojski ukazal, naj prestopi mejo in vdre na ozemlje Khuzestana, iranske regije, bogate z nahajali??i nafte, kjer so ?ivele tudi etni?ne skupine arabskega izvora. Povod za spopad je bil povezan z vpra?anjem pravice plovbe po reki, ki jo Ira?ani imenujejo ?at el Arab, Iranci pa Arvand. Le-ta izvira na soto?ju rek Evfrat in Tigris ter se izliva v Perzijski zaliv. Ira?ka vojska je bila bolje opremljena od iranske, ki pa je imela na ve?je ?tevilo vojakov. Vojne grozote niso prizanesle civilnemu prebivalstvu. Od leta 1984 so bila mnoga iranska in ira?ka mesta izpostavljena vedno mo?nej?im bombardiranjem. Avgusta 1988 sta dr?avi podpisali premirje, vendar pa je bilo gospodarstvo obeh dr?av ogro?eno zaradi stro?kov, povezanih s financiranjem vojne. Po mnenju razli?nih virov je vojna med Irakom in Iranom terjala najmanj milijon ?ivljenj.
Prva zalivska vojna
Avgusta leta 1990, dve leti po koncu vojne med Irakom in Iranom, ki je terjala najmanj milijon ?ivljenj, se je za?elo naslednje dramati?no poglavje ira?ke zgodovine. Po padcu berlinskega zidu leta 1989 se je splo?na geopoliti?na situacija hitro spreminjala. Konec 80-ih let so se politi?ne napetosti v Iraku pove?ale, izredno sta narasli tudi rev??ina in brezposelnost. Poleg stro?kov zaradi vojne z Iranom se je moral Irak soo?iti tudi z dolgovi drugim zalivskim dr?avam, med drugim Kuvajtu, v vi?ini 70 milijard dolarjev. Dr?ava je bila na robu bankrota. Sadam Husein je Arabsko ligo pozval k izbrisu dolga ter poudaril, da se je njegova dr?ava borila proti Iranu, ki je ga je opredelil kot gro?njo za dr?ave na tem podro?ju. Poleg tega je Kuvajtu o?ital nezakonito ?rpanje nafte iz vrtin ob meji. Prav tako je zatrdil, da Zdru?eni arabski emirati in Kuvajt namerno prekora?ujejo iz?rpavanje zgornje meje surove nafte, da bi ekonomsko ?kodovali Iraku. Nekaj ??dni po teh izjavah je na meji ?e stalo 100.000 ira?kih vojakov. Pripravljeni so bili za napad na Kuvajt, majhno dr?avo, ki ima v lasti 20% nahajali?? nafte na svetu. Ira?ke ?ete so prestopile mejo 2. avgusta 1990.
Neposredni televizijski prenos
Prvi spopad si je bilo mogo?e ogledati preko neposrednega televizijskega prenosa. Podobe kuvajtskih dr?avljanov, ki be?ijo, in poznej?e podobe drugih dramati?nih trenutkov v vojni, kot so naftne vrtine, ki jih za?gala ira?ka vojska, so obkro?ile ves svet. Organizacija zdru?enih narodov je takoj sprejela dve resoluciji. S prvo je pozvala k umiku ira?kih vojakov, z drugo pa je dovolila trgovinski embargo z Irakom. Novembra je bagdadska vlada od Zdru?enih narodov dobila naslednji ultimat: ?e ira?ke ?ete do 15. januarja ne zapustijo Kuvajta, se bo za?el napad. V no?i s 16. na 17. januar se je za?ela voja?ka operacija koalicijskih sil pod vodstvom ZDA. Prva ofenziva je bila zra?na, kasneje je sledili ?e napadi na tleh. Kuvajt je bil osvobojen, vojna se je kon?ala 28. februarja 1991. Ameri?ki predsednik George H. W. Bush je tedaj izjavil, da so bili cilji zavezni?kih sil dose?eni: Sadam Husein je sprejel brezpogojno premirje. Zdru?eni narodi so potrdili gospodarske sankcije, vendar pa re?im Sadama Huseina ni bil strmoglavljen.
Med dvema vojnama
Takoj po koncu prve zalivske vojne je bil potrjen gospodarski embargo. Zatem je Organizacija zdru?enih narodov pri?ela s programom Nafta za hrano, s ?imer je Iraku omogo?ila prodajo nafte v zameno za hrano. Za civilno prebivalstvo je bilo to obdobje velikega trpljenja. Po poro?ilu Unicefa iz leta 1998 je v Iraku zaradi gospodarskih sankcij vsak mesec umrlo ?tiri tiso? otrok. Zdravila in cepiva so prihajala zelo neredno in le ob?asno. Bagdadska univerzitetna poliklinika, ki je bila najve?ja in najbolj opremljena bolni?nica v dr?avi, ni imela na razpolago osnovnih sredstev in pripomo?kov. Po teroristi?nem napadu 11. septembra 2001 v ZDA je situacija postala ?e bolj zapletena. Ameri?ka vlada je ira?kemu re?imu o?itala, da proizvaja oro?je za mno?i?no uni?evanje ter sodeluje s teroristi?no organizacijo Al Kaida. ?lo je za obto?be, ki niso bile nikoli potrjene. Ameri?ke oblasti so kasneje sporo?ile, da ni bilo uradnih dokazov o sodelovanju med ira?ko vlado in islamskimi fundamentalisti?nimi skupinami. Nadzorniki OZN so prav tako potrdili, da niso na?li oro?ja za mno?i?no uni?evanje.
Druga zalivska vojna
Kljub temu pa se je 20. marca 2003 za?ela druga zalivska vojna. Prve enote kopenske vojske ZDA so na ira?ko ozemlje prispele iz Kuvajta. V voja?kih operacijah je sodelovalo pribli?no 150.000 ameri?kih vojakov in vojakov iz drugih dr?av. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA je v dobrem mesecu dni premagala ira?ki odpor. Voja?ke operacije, povezane z drugo zalivsko vojno, so se uradno kon?ale 1. maja 2003. Stranka Baath je bila prepovedana, Sadam Husein pa je pobegnil iz Bagdada. Decembra so ga ujeli v podzemnem skrivali??u v vasi v bli?ini njegovega rojstnega kraja Tikrit. Posebno ira?ko sodi??e ga je obsodilo na smrt zaradi vojnih zlo?inov in zlo?inov proti ?love?tvu. Med dramati?nimi dogodki, ki so bili v sredi??u sojenja, je bil tudi poboj 148 ?iitov v kraju Dud?ail leta 1982. Kazen je bila izvr?ena 30. decembra 2006.
Nastanek samooklicane Islamske dr?ave
Po koncu re?ima Sadama Huseina so Irak za?eli pretresati ?tevilni atentati in nasilje. Gverila se je okrepila, zaradi nenehnih spopadov med ?iitskimi in sunitskimi skupinami pa je dr?ava postala ?e bolj nestabilna. V teh okoli??inah je nastalo vedno ve? organizacij, ki so podpirale radikalni islamizem. 29. junija 2014 je Abu Bakr al-Bagdadi iz mo?eje Al Nuri v Mosulu razglasil nastanek kalifata na ozemlju, ki vklju?uje severovzhodno Sirijo in zahodni del Iraka: takoj po ustanovitvi t.i. Islamske dr?ave je na milijone ljudi ?ivelo pod nadzorom milic al-Bagdadija. Uvedeno je bilo islamsko pravo, ?eriat. Nekatere manj?ine, vklju?no z jezidi, so za?eli preganjati. Glavno mesto samooklicane Islamske dr?ave, ki je nadzorovala tudi nekatere naftne vrtine, je postalo mesto Raka na severu Sirije. Njene milice in privr?enci so izvajali tudi tragi?ne napade v tujini. Med njimi so bilo tudi teroristi?ni napadi v Parizu 13. novembra 2015, v katerih je umrlo 137 ljudi.
Od leta 2015 je t.i. Islamska dr?ava za?ela izgubljati ozemlje. Zlasti v Iraku je bilo po ofenzivah ira?ke vojske in napadih ameri?kih letal osvojenih ve? mest, vklju?no s Tikritom, Ramadijem in Falu?o. 9. decembra 2017 je ira?ki premier al-Abadi uradno razglasil zmago v vojni proti milicam samooklicane Islamske dr?ave.
V pri?akovanju pape?a Fran?i?ka
Irak, ki pri?akuje pape?a Fran?i?ka, je ?e vedno mo?no ranjen zaradi vojn, ki so zaznamovale njegovo nedavno zgodovino. Gre za dr?avo, ki glede na zaloge nafte ostaja v svetovnem vrhu. Kljub temu ogromnemu bogastvu pa ve?ina prebivalcev (preko 40 milijonov) ?ivi v rev??ini. 7. maja 2020 je ira?ki premier postal Mustafa Kadimi, ki je ?e ve?krat izpostavil kulturno in versko raznovrstnost Iraka. Po poro?anju agencije Fides je v preteklih dneh dejal: »Mi Ira?ani smo mo?ni v svoji pluralnosti in ostali bomo simbol sobivanja, strpnosti in resni?nega dr?avljanstva – kljub vsem zalezovanjem tema?nih skupin, katerih na?rti za uni?enje na?e ?udovite dr?ave niso uspeli. Prisotnost avtohtonih kr??anskih skupnosti v Iraku vse od apostolskih ?asov potrjuje sposobnost za odprtost, ki je zna?ilna za civilizacije, ki so si od davnih ?asov sledile na ozemlju nekdanje Mezopotamije.«
