杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pape?eva neomajna skrb za ?loveka

Kot je dejal na za?etku pogovora, je bil, ?e preden je prebral novi dokument, prepri?an, da bo ?lo za ?e en primer pape?eve »neomajne skrbi za ?loveka, "od Boga ljubljenega", in sicer preko izkazovanja solidarnosti do vseh, ki so "utrujeni in obte?eni" ter pomo?i potrebni.« Poleg tega pa je bil prav tako gotov, da je sveti o?e v okro?nici podal konkretne predloge za soo?anje s trenutnimi velikimi izzivi, pri ?emer se je navdihoval pri neusahljivem viru kr??anskega izro?ila. Patriarh je poudaril, da vse te pobude izvirajo iz pape?evega srca, ki je polno ljubezni. Dejal je, da so bila njegova pri?akovanja po natan?nem branju te »izredno zanimive okro?nice« v celoti izpolnjena. Pri tem je spomnil, da ne gre zgolj za nekak?en kompendij ali povzetek predhodnih okro?nic ali drugih besedil pape?a Fran?i?ka, ampak za vrhunec in posre?eno dovr?itev celotnega dru?benega nauka. Bartolomej je nadalje izrazil svoje popolno strinjanje s povabilom-izzivom pape?a Fran?i?ka, da bi opustili ravnodu?nost ali tudi cinizem, ki v splo?nem vodi na?e ekolo?ko, politi?no in dru?beno ?ivljenje, v sredi??u katerega sta usmerjenost vase ali brezbri?nost. Namesto tega smo povabljeni, da bi sanjali na? svet kot zdru?eno ?love?ko dru?ino, v kateri smo vsi bratje, brez izjem. V tem duhu je carigrajski patriarh izrazil »svojo ?eljo in upanje, da se bo okro?nica Fratelli tutti izkazala za vir navdiha in rodovitnega dialoga preko prevzemanja odlo?ilnih pobud in transverzalnih dejanj na medkr??anski, medverski in pan?love?ki ravni.«

»Sence« novodobnega sveta

Prvo poglavje nove okro?nice pape?a Fran?i?ka govori o »sencah«, ki obstajajo v svetu. Patriarh Bartolomej je odgovoril na vpra?anje, katere so tiste, ki njega najbolj skrbijo, ter kak?no je upanje, ki ga prejmemo iz evangeljskega pogleda na svet. Dejal je, da sveti o?e s »svojim pretanjenim humanisti?nim, socialnim in duhovnim ?utom prepozna in poimenuje "sence" novodobnega sveta. Govorimo o "novodobnih grehih", ?eprav je prav, da poudarimo, da se izvirni greh ni zgodil v na?ih ?asih in v na?i dobi. ?e zdale? ne idealiziramo preteklosti, vendar pa nas tudi upravi?eno skrbi dejstvo, da sta sodobni tehni?ni in znanstveni razvoj okrepila pretirano samozadostnost ?loveka,« je dejal Bartolomej in dodal, da »znanstveni napredek ne odgovori na na?a temeljna bivanjska iskanja, prav tako pa jih tudi ni odstranil.« Poleg tega po njegovih besedah znanstveno znanje ne prodre v globino ?love?ke du?e. »?lovek to ve, vendar pa se obna?a, kot da ne bi vedel.«

Politika pred novimi odgovornostmi

V zvezi s pape?evim pogostim spominjanjem na prepad med pe??ico, ki poseduje veliko, in med mnogimi, ki imajo malo ali ni?, je carigrajski ekumenski patriarh dejal: »Ekonomski razvoj ni zmanj?al razlik med bogatimi in revnimi. Pravzaprav je dal prednost dobi?ku, na ?kodo ?ibkih, ter prispeva k slab?anju okoljskih problemov. Politika je postala slu?abnica ekonomije. ?lovekove pravice in mednarodno pravo se obdelujejo in slu?ijo ciljem, ki nimajo zveze s pravi?nostjo, svobodo in mirom. Problem beguncev, terorizem, dr?avno nasilje, poni?anje ?love?kega dostojanstva, sodobne oblike su?enjstva in epidemija covida-19 sedaj politiko postavljajo pred nove odgovornosti in odpravljajo njeno pragmatisti?no logiko.«

Prizadevanje za soo?anje problemov, a preko nas deluje Bog

Ob pogledu na omenjeno situacijo pa tudi kr??anstvo ponuja svoj odgovor. Bartolomej je spomnil na evangeljske besede »Le eno je potrebno«: »Ljubezen, odprtost za drugega in kultura solidarnosti oseb. Pred sodobnim arogantnim "?lovekom-bogom" oznanjamo "Boga-?loveka". Namesto ekonomizma dajmo prostor ekolo?ki ekonomiji in ekonomski dejavnosti, ki temelji na dru?beni pravi?nosti. Politiki "prava najmo?nej?ega" se zoperstavimo z na?elom spo?tovanja neodtujljivih pravic dr?avljanov ter mednarodnega prava. Ob ekolo?ki krizi smo poklicani k spo?tovanju stvarstva, k preprostosti ter zavedanju, da smo odgovorni za to, da prihodnji generaciji predamo neokrnjeno naravno okolje. Na?e prizadevanje za soo?anje teh problemov je nepogre?ljivo, vendar pa vemo, da je tisti, ki deluje preko nas, Bog, prijatelj ljudi.«

Aktualnost lika usmiljenega Samarijana

V nadaljevanju intervjuja je patriarh Bartolomej spregovoril o aktualnosti podobe usmiljenega Samarijana danes: »Kristus posebej povezuje "prvo in veliko zapoved" ljubezni do Boga z "drugo, ki je prvi podobna", z zapovedjo ljubezni do bli?njega (Mt 22,36-40). In doda: "Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki." In teolog Janez je zelo jasen: "Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal." (1 Jn 4,8) Prilika o usmiljenem Samarijanu je podobna priliki o poslednji sodbi (Lk 10,25-37 in Mt 25,31-46), gre za svetopisemsko besedilo, ki nam razodeva vso resnico o zapovedi ljubezni. V tej priliki duhovnik in levit predstavljata religijo, ki je zaprta vase, se zanima le za izpolnjevanje ustaljene "postave", pri ?emer na farizejski na?in ignorira in opu??a tisto, "kar je v postavi pomembnej?e" (Mt 23,23), ljubezen in pomo? bli?njemu. Usmiljeni Samarijan se razodene kot ?lovekoljuben tujec, ki je blizu tistemu, ki so ga razbojniki pretepli in ranili. Na za?etno vpra?anje u?itelja postave "Kdo je moj bli?nji?" (Lk 10,29) Jezus odgovori z vpra?anjem: "Kateri od teh treh je bil bli?nji tistemu, ki je padel med razbojnike?" (Lk 10,36). Na tem mestu ?loveku ni dovoljeno zastaviti vpra?anj, ampak mu je re?eno in je poklican, naj ukrepa. Treba je poudariti, da ima v tej priliki, v skladu z vpra?anjem pismouka, ki Kristusa preizku?a z besedami "Kaj naj storim, da dose?em ve?no ?ivljenje?", resni?na ljubezen do bli?njega jasno soteriolo?ko povezavo. To je tudi sporo?ilo odlomka o poslednji sodbi.«

Na kak?ni osnovi se imamo lahko za brate?

Carigrajski patriarh je nato odgovoril na vpra?anje, na kak?ni osnovi se imamo lahko vsi za brate, in zakaj je za dobro ?love?tva pomembno, da se prepoznamo kot tak?ni: »Kristjani porajajo?e se Cerkve so se med seboj klicali "bratje". To duhovno in kristocentri?no bratstvo je globlje od naravnega sorodstva. Vendar pa za kristjane bratje niso samo ?lani Cerkve, ampak vsa ljudstva. Bo?ja Beseda je prevzela ?love?ko naravo in je vse zdru?ila v sebi. Kakor so vsa ?love?ka bitja stvaritve Boga, tako so bili vsi vklju?eni v na?rt odre?enja. Ljubezen vernika nima meja in ovir. Zaobjema namre? celotno stvarstvo in je »vnema srca za celotno stvarstvo« (Izak Sirski). Ljubezen do bratov je vedno edinstvena. Ne gre za abstraktno ob?utje simpatije do ?love?tva, ki obi?ajno ignorira bli?njega. Kr??anska ljubezen in bratstvo se od abstraktnega humanizma razlikujeta po razse?nosti osebnega ob?estva in bratstva.«

Vojne in smrtna kazen

Ob koncu intervjuja za vatikanske medije pa je patriarh Bartolomej podelil svoje razmi?ljanje o delu okro?nice, kjer pape? mo?no obsodi vojno in smrtno kazen. Povedal je, da se je glede te tematike med drugim opredelil tudi Sveti in veliki koncil pravoslavne Cerkve na Kreti leta 2016. Tedaj so zapisali, da »Kristusova Cerkev v splo?nem obsoja vojno, ki jo ima za posledico zla in greha« (Poslanstvo pravoslavne Cerkve v sodobnem svetu, D, 1). Na ustnicah vsakega kristjana mora biti po Bartolomejevih besedah geslo »Nikoli ve? vojne!« In odnos dru?be do smrtne kazni je pokazatelj njene kulturne usmeritve in vrednotenja ?lovekovega dostojanstva. Vreden sistem evropske konstitucionalne kulture, za katero je eden izmed temeljnih stebrov ideja ljubezni, kot izraz njenih kr?anskih nazorov, narekuje, da mora biti vsakemu ?loveku dana mo?nost kesanja in izbolj?anja, tudi ?e je bil obsojen za najhuj?i zlo?in. Zato je logi?na in moralna posledica, da tisti, ki obsoja vojno, zavra?a tudi smrtno kazen.«