杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan         

Simpozij o Tur?iji, kompleksna situacija

Najprej je spregovoril o ciljih simpozija o Tur?iji, ki sta ga organizirala Pape?ki vzhodni in?titut in zdru?enje Prijatelji za Bli?nji vzhod: »Glede na to, da letos mineva deset let od smrti msgr. Padoveseja, smo ?eleli ponovno za?eti s simpoziji, ki so potekali v Tur?iji, v Tarzu in Efezu, in usmeriti pozornost vseh, tudi znotraj Cerkve, na to de?elo, ki je zelo pomembna ne le zaradi svoje starodavne preteklosti, ampak tudi danes za ?ivljenje sveta, za ?ivljenje Cerkve. ?tudijski dan smo pripravili zato, da bi se razumelo, da Tur?ija ni zgolj de?ela svetih krajev iz preteklosti, ampak je zelo zanimiva tudi danes zaradi tega, kar se postopoma odkriva in zaradi problematik, ki so v igri. Menim, da v Evropi in v zahodnem svetu v splo?nem glede Tur?ije kro?ijo zelo poenostavljeni slogani. Vendar pa je stvarnost zelo kompleksna, gre za zelo zanimiv mozaik, z mnogimi razli?nimi vidiki. Na nek na?in gre za sredi??e sveta, kjer se kri?ajo verske, dru?bene, politi?ne in geostrate?ke problematike, ki se jih ne bi smelo podcenjevati.«

Kaj danes potrebuje Cerkev v Tur?iji?

»Cerkev v Tur?iji danes potrebuje pastoralne delavce, saj imamo veliko beguncev, ki so kristjani – iz Sirije, Iraka, Afganistana, Irana. Gre za osebe, ki so resni?no izgubile vse, da bi bile zveste Kristusu, svoji veri, in nimamo dovolj duhovnikov in redovnic; obstajajo te?ave z vidika organizacije. Ni mogo?e zgraditi kapele, kulturnega centra, prostorov za sre?anja. Mislim, da je v tem trenutku prav tako pomembno, da nekateri ljudje ?tudirajo tudi o Tur?iji in njenih tradicijah.«

Situacija v Siriji

Msgr. Bizzeti je nato odgovoril na vpra?anje, kako pred za?etkom sre?anja v Bariju vidi situacijo v Siriji: »Tragedija v Siriji ima nepredstavljive razse?nosti. Zelo sem ?alosten, ko vidim, da je iz medijske in politi?ne pozornosti skoraj izginila drama teh sto tiso?ev oseb, ki morajo ?e vedno pozimi ?iveti pod drevesi, s smrtjo otrok, ostarelih, bolnih oseb. Gre za morijo, katere razlog je dejstvo, da velike sile v Siriji igrajo zelo umazano igro za prevlado na tem podro?ju, z vsemi interesi, ki so povezani med seboj, kot npr. trgovina z oro?jem. Situacija Sirije je emblemati?na in ka?e tudi na ?ibkost Evrope, ki ni sposobna zavzeti odlo?nega stali??a, kar vidimo tudi pri dogajanju v Libiji. Menim, da je v vsem tem Cerkev poklicana imeti prero?ki glas – ne le s tem, da spominja na osnovna na?ela, ampak tudi s tem, da spominja kristjane na resnej?e in dejavnej?e prizadevanje, saj je sramotno, da kristjani na zahodu in v Evropi ne ?elijo niti sli?ati govoriti o tem, kaj do?ivljajo njihovi bratje in sestre v teh regijah, ki se nahajajo v resni?no izredno bole?ih situacijah.«

Pri?akovanja glede sre?anja v Bariju

V nadaljevanju intervjuja je apostolski vikar v Anatoliji spregovoril o pri?akovanjih sre?anja ?kofov, ki se je danes pri?elo v Bariju: »Menim, da se je potrebno zahvaliti tistemu, ki je dal pobudo za ta dogodek, ki ima svojo izvirnost. Gre za sre?anje razli?nih svetov in ?e to je samo v sebi pomenljivo. Upam, da se bo po tem sre?anju pove?ala tudi pozornost Cerkve na sredozemsko obmo?je, da bi mogla prispevati svoj dele?  pri tem, da Sredozemlje ne bi bilo kraj smrti, ampak – kakor je bilo stoletja – kraj sre?anja, kultur, verstev, ob?utljivosti. Gre za jezero, ki je skupno judovstvu, kr??anstvu in islamu. Skupno civilizacijam, ki imajo tiso?letno zgodovino. Gotovo je zelo pomembno in zanimivo ovrednotiti Sredozemlje. Potem pa je potrebno preiti tudi na dejaven na?rt in ne ostajati zgolj pri konferencah in sre?anjih.«

Sanje: mednarodna gimnazija, razli?ni jeziki in vere

»Sam na primer sanjam, da bi ustanovili mednarodno gimnazijo, kjer bi se mladi lahko u?ili vsaj enega jezika drugih ljudstev in vsaj o enem izmed drugih verstev. Danes je zelo veliko nevednosti in le ?e se bomo spoznavali, ?tudirali in rasli skupaj, bomo lahko imeli resni?ne voditelje miru.«  

Podpirati osebe, ki si prizadevajo za dialog

Pomenljivo je, da tokratno sre?anje v Bariju poteka dobro leto po podpisu Dokumenta o ?love?kem bratstvu: »Obstaja del kr??anskega sveta, ki si ?eli dialoga in poznavanja ter del muslimanskega sveta, ki ?eli isto. Utrditi in podpirati moramo te osebe, ki ?elijo sre?evati, spoznavati in spo?tovati druga drugo, saj sta v nasprotnem primeru neizogibna zapiranje in fundamentalizem, z vsemi stra?nimi posledicami, ki jih to prina?a.«