Kardinal Becciu o novi bla?eni, Benedetti Bianchi Porro
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
»Njeno ?ivljenje je bilo ?ivljenje, ki nas lahko pretrese. Rodila se je leta 1936, umrla je leta 1964, stara 28 let. Imela je tudi otro?ko paralizo. Kon?ala je ?ole, vpisala se je tudi na fakulteto, kjer je za?ela ?utiti zdravstvene te?ave. ?lo je za bolezen, ki je niso uspeli diagnosticirati in jo je odkrila sama. Pribli?no deset let svojega ?ivljenja je pre?ivela na postelji. Trpljenje je ?ivela na osupljiv na?in: ?ivela ga je, ni ga do?ivljala. Bila je pogumna, saj je to bolezen, to trpljenje ?ivela z mo?jo in vedrino. Duhovno je bila zelo ob?utljiva, ?e kot deklica je ?elela vedno bolj poznati Boga. Mislim, da jo je Bog pripravljal na nekaj posebnega.«
Benedetta je v svojem ?ivljenju zgodaj spoznala trpljenje. Kot ?tudentka medicine si je sama postavila diagnozo bolezni, zaradi katere se je vrnila k O?etu pri komaj 28 letih. Po tem, ko je ?e ?epala zaradi otro?ke paralize, je postopoma oglu?ela, nato je postala hroma in na koncu tudi slepa. Lahko bi se spra?evala, zakaj Gospod to ?eli od nje, vendar tega ni storila. »To je skrivnost, nimamo razlage, vendar pa v tej skrivnosti odkrijemo, da Bog daje vrednost temu trpljenju. To je skrivnost kri?a: temu, kar svet ?eli zavra?ati, Bog daje vrednost.«
Benedetta je dvakrat poromala v Lurd. Med prvim romanjem je tola?ila ?eno na invalidskem vozi?ku. Le-ta je nenadoma vstala in za?ela hoditi. Kardinal Becciu je povedal, kak?en je po njegovem mnenju pomen tega ?ude?a, ki ga je Benedetta do?ivela tako od blizu: »To je ?ude? Lurda. Ko pride? v Lurd, vidi? veliko bolnikov in bolnik ne moli zase, ampak za drugega, za tistega, ki je zraven njega. To je resni?ni ?ude?: dejavna ljubezen do konca, ko ne misli? nase, ampak na druge. In to je bila Benedettina izku?nja: ona je molila, da bi druga ozdravela. Gre za ?isto, nesebi?no, celostno ljubezen.«
Ob koncu pogovora je kardinal Becciu povedal, kak?no sporo?ilo nova bla?ena prina?a dana?njemu ?loveku: »Lahko upamo, da bo to sporo?ilo naredilo razpoko v sedanji miselnosti: gre za miselnost, ki ne razume, ki ne sprejema. V svetu, v katerem se ?eli propagirati prakso "prijazne smrti", evtanazije, si nekateri o osebi, kot je Benedetta, mislijo, da je bolje, da ne bi trpela: pomagajmo ji umreti! To ?ivljenje, to pri?evanje nas mora pretresti in spomniti, da ?ivljenje ni na?e, ampak je Bo?ji dar in ga moramo ?iveti vse do zadnjega trenutka. In da je ?ivljenje, ?e se ga ?ivi dobro, sporo?ilo: sporo?ilo ?love?tvu. Zdi se mi, da je bila Benedetta prina?alka tega bogastva, te lepote; ?ivela je v Bogu in drugi so Boga do?ivljali preko nje.«
