Kard. Hummes: Novi razvojni modeli. Zaustaviti ropanje amazonskega gozda
Novi razvojni modeli
Eden od klju?nih problemov pri za??iti Amazonije in njenih ljudstev izvira ravno iz trenutno prevzetega razvojnega modela, ki so ga postavile javne oblasti in interesi zasebnih podjetij. Gre za model, ki se v bistvu izra?a kot ponovna vzpostavitev kolonializma. Amazonski gozd je mi?ljen kot ogromna naravna rezerva, ki jo lahko izrabljajo vse vrste industrije: lesarstvo, ribi?tvo, rudarstvo, iskanje dragocenih kamnov, intenzivna ?ivinoreja, monokulture, namenjene za izvoz (soja, koruza, bomba? …); in veliki vladni na?rti za proizvodnjo elektri?ne energije (hidroelektrika) in mnoge druge stvari. Ko se za?ne izvajati te roparske dejavnosti, je kr?enje gozda in onesna?evanje vode neizogibno. Z razgodovanjem in onesna?evanjem se izgublja ogromna, bogata in kompleksna biotska raznovrstnost tega ?ivljenjskega okolja. Isto?asno, kar je neposredna posledica teh dejanj, je na tiso?e Indijancev prisiljenih oditi proti mestom, saj so brez mo?nosti za ?ivljenje na opusto?enih gozdnih podro?jih. Potem ko pridejo v mesta jih velika ve?ina kon?a na periferijah, prisiljenih v rev??ino, pogosto ?rtve alkoholizma, v stanju popolne zapu??enosti. Tako se jih odvr?e, vr?e v smeti, v imenu napredka.
Ta roparski model razvoja je izraz »tehnokratskega vzorca«, ki je zavrnjen v Laudato si': »V tem vzorcu izstopa pojmovanje subjekta, ki postopno, v logi?no-racionalnem procesu, dojema in na ta na?in poseduje objekt, ki je zunaj njega. Tak?en subjekt deluje tako, da z eksperimentiranjem vzpostavi znanstveno metodo, ki je ?e izrazita tehnika posedovanja, prevlade in transformacije. To je tako, kakor da bi se subjekt zna?el pred brezobli?no realnostjo, ki je popolnoma na voljo njegovi manipulaciji« (Laudato si', 106). Ta mo?, ki izvira iz moderne eksperimentalne znanosti in njene posledi?ne tehnologije, ki je vedno bolj razvita in prefinjena in ki se ji subjekt prilagaja, mu daje napa?no verjeti, da je absolutni gospodar realnosti, razumljene kot »neskon?na razpolo?ljivost zemeljskih dobrin, ki vodi k njihovemu skrajnemu in celo neomejenemu iz?emanju« (Laudato si', 106).
Sinoda za Amazonijo se bo lotila izziva, ki se nana?a na oblikovanje in pospe?evanje novih razvojnih modelov. Jasno je, da Cerkev kot taka ni usposobljena za formulacijo te vrste, a zagotovo lahko obsodi zla, ki jih povzro?a model, ki je v veljavi. Lahko poka?e na?ela, ki osvetljujejo formulacijo novih modelov in lahko spodbudi njihov pogon in delovanje.
Obstajajo razli?ne izku?nje drugih modelov, ki se tudi ?e prakticirajo, na primer nekateri na?ini upravljanja z gozdovi, ki so u?inkoviti brez uni?evanja. Dobro vemo, da upravljanje z gozdom, pri ?emer se uporablja nove modele izkori??anja, lahko v srednjero?nem ?asu pripelje do ve?jega bogastva dr?ave, v primerjavi z razgozdovanjem, katerega cilj so zaslu?ki takoj?nje proizvodnje. Predlaga se torej dru?beno-okoljski razvojni model, nasproten sedaj uveljavljenemu modelu, ki je ?isto plenjenje in ga lahko definiramo kot neokolonialisti?ni. »Dru?beno-okoljski model izhaja iz osnovnega na?ela: ?lenitve biotske raznolikosti in dru?bene raznolikosti. Z drugimi besedami, med seboj spravlja razvoj in varovanje okolja. Zasnovan je v korist ljudstev, ki ?ivijo v gozdu in imajo na stotine let izku?enj in znanja o upravljanju gozdnih virov brez vplivanja, ki dolgoro?no postaja samomorilsko« (Felicio Pontes jr., Povos da floresta, str. 82-83). Konferenca v Aparecidi leta 2007 je ?e predlagala, da bi se »poiskalo alternativni, celostni in solidarni razvojni model, utemeljen na etiki, ki vklju?uje odgovorno raziskovanje pristne naravne in ?love?ke ekologije, ki ima svoje temelje v evangeliju pravi?nosti, solidarnosti in univerzalne namembnosti dobrin: ?elimo razvoj, ki presega utilitaristi?no in individualisti?no logiko, ki ekonomske in tehnolo?ke mo?i ne podreja nobenemu eti?nemu kriteriju« (Dokument iz Aparecide, 474).
Sedanji model plenjenja je dobro opisal pape? Fran?i?ek, ko je obsodil »tiste, ki imajo kov?ke pripravljene za odhod, potem ko so izkoristili vse, kar se je izkoristiti dalo« (Govor brazilskim ?kofom, Rio de Janeiro, 2013). Pape? je dejal, da Cerkev v Amazoniji ni navzo?a kakor tisti, ki so se obogatili z opusto?enjem Amazonije in, potem ko so jo iz?rpali, gredo drugam in s sabo vzamejo vsa nabrana bogastva, za sabo pa pustijo sled uni?enja in ni? za tamkaj?nje prebivalce. Dru?beno-okoljski model bo moral biti »model redistribucije dohodka, kajti v njem ima prednostno mesto kolektivna oblika uporabe zemlje, kot so rudninski viri, zemlja staroselcev, ozemlja, ki se jih upravlja v obliki quilomba, in trajnostni razvojni projekti. To je model ljudstev, ki kot 'razvoj' razumejo posedovati to?no to, kar ?e posedujejo: ?isto vodo in za??iten gozd« (Felicio Pontes jr., Povos da floresta, str. 83).
Eno je gotovo: ?e bo sedanji veljavni razvojni model Amazonije ostal, bo celotno obmo?je uni?eno, z vsemi katastrofalnimi posledicami, ki so predvidljive.
