杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pape?eve besede v Peruju

Na za?etku spomni na besede, ki jih je pape? Fran?i?ek izrekel na sre?anju z avtohtonimi prebivalci Amazonije med apostolskim potovanjem v Peruju januarja lani: »Cerkev ni nenaklonjena va?emu problemu in va?emu ?ivljenju, ne ?eli biti tuja va?emu na?inu ?ivljenja in vas organizirati. Potrebno je, da prvotna ljudstva kulturno oblikujejo amazonske krajevne Cerkve.«

Nove poti za Cerkev in celostno ekologijo

Izhajajo? iz temeljnih na?el dialoga in iskanja skupnega dobrega ?eli bli?nja posebna sinoda za Amazonijo prispevati k izgradnji novih poti za Cerkev in celostno ekologijo. Namen je ustvariti pogoje, ki bi ljudstvom, ki ?ivijo na prostranem in pomembnem amazonskem podro?ju, omogo?ili, da bi ?ivela dostojno ter z zaupanjem gledala v prihodnost, vedno v okviru vzajemnega spo?tovanja in prepoznavanja raznovrstnih in dopolnjujo?ih odgovornosti, ki zadevajo dru?bene, politi?ne in verske akterje.

Cerkev ne ogro?a, ampak je prizma

Sinoda za Amazonijo oz. poslanstvo Cerkve na tem podro?ju sta dejansko izraz pomenljivega spremljanja vsakdanjega ?ivljenja ljudstev in skupnosti, ki tam prebivajo. Prisotnosti Cerkve se nikakor ne sme videti kot tisto, ki bi ogro?ala stabilnost ali samostojnost posameznih dr?av. Nasprotno, le-ta je v resnici prizma, ki pomaga prepoznavati ?ibke to?ke v odgovorih dr?av in dru?b kot tak?nih na nujne situacije, do katerih obstajajo konkretne in zgodovinske dol?nosti, katerim se ni mogo?e izogniti.

U?iti se od amazonskih ljudstev

Po drugi strani lahko identiteta teh ljudstev in njihova sposobnost varovanja ekosistemov v skladu z njim lastnimi kulturnimi na?ini in s pogledom na svet pomaga na?im neamazonskim dru?bam ustvarjati primerne pogoje za to, da bi jih cenili, spo?tovali ter se od njih u?ili. Na ta na?in nam bo morda neko? uspelo, da tega podro?ja ne bi imeli ve? za prazen ali »zaostal« prostor; nasprotno, tako bi dobili koristne smernice, ki bi nam, kot dru?bi, pomagale ugotoviti razloge za na?e poraze pri skrbi za na? »skupni dom«.

Prispevek Cerkve

Tudi Cerkev lahko dá svoj prispevek preko svoje zgodovinske, dolge, zakonite prisotnosti (kljub sencam in s svojimi posebnimi lu?mi) ter usmerjenosti v dolgoro?no prihodnost.

Cerkev: spremljevalka na poti in glasnica

Kardinal Barreto nadalje izrazi ?eljo, da bi mogle nekatere vlade, izhajajo? iz teh na?el, premagati dr?o sumni?avosti ter pozorneje prisluhniti to?e?im glasovom in nujnim pozivom, ki prihajajo s tega podro?ja. Cerkev ?eli postati spremljevalka na poti in glasnica, samarijanska ter prero?ka, kot je zapisano v tretjem delu dokumenta Instrumentum laboris v pripravi na sinodo.

Delovni dokument je izraz glasu Bo?jega ljudstva

V tem tako edinstvenem trenutku, v katerem je pape? sklical posebno sinodo, lahko re?emo, da je Delovni dokument, ki je bil predstavljen 17. junija, izraz glasu Bo?jega ljudstva. Z namenom, da bi pove?ali sodelovanje lokalnih prebivalcev, je potekal ob?iren proces, med katerim so jim neposredno prisluhnili preko raznih zasedanj, tematskih forumov ter razprav, pri katerih je sodelovalo ve? kot 87.000 oseb iz devetih dr?av. Zato dokument v veliki meri izra?a ob?utje in ?eljo mnogih predstavnikov amazonskih ljudstev.

Bolj?e razumevanje stvarnosti, ki vpije

Gre za izku?njo, ki je nova v pripravi na posebno sinodo. Kljub temu, da gre za dogodek, ki je izrazito cerkvene narave, pa lahko govorimo o dobrem pokazatelju tega, kar se dogaja na omenjenem podro?ju. Izraz tolik?nega bogastva more, po mnenju kardinala Barreta, prinesti elemente za bolj?e razumevanje stvarnosti, ki vpije.

Podro?je, ki se ga lahko zavzame in razdeli?

Amazonsko ni?avje je v preteklosti veljalo za podro?je, ki se ga lahko zavzame in razdeli glede na zunanje interese; sprva se je namre? zdelo, da je obmo?je nenaseljeno, ko pa so na njem odkrili naravne vire, se je za?elo zanj veliko zanimanje. Kljub temu pa je bila z njim povezana ideja zaostalosti, stvarnosti, ki je odrezana od sredi??nega polo?aja mest in ki ohranja demografsko praznino: zato so si nekatere skupine, ki so imele lastne interese, predstavljale, da jim je to podro?je na razpolago, pogosto je bilo zakrito bogastvo njegove kulture ter flore in favne.

20% nezamrznjene vode, 34% pragozdov na zemlji

Amazonsko ni?avje obsega povr?ino pribli?no 7,5 milijona km² in se nahaja v osmih ju?noameri?kih dr?avah: Boliviji, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju, Gvajani, Peruju, Surinamu in Venezueli, ter na ?ezmorskem podro?ju Francoske Gvajani. Predstavlja 43% povr?ine Ju?ne Amerike, na njem pa je zbranih 20% vse sladke nezamrznjene vode ter 34% vseh pragozdov na zemlji, v katerih se nahaja okoli 35% svetovne favne in flore.  

Velika raznolikost med 33 milijoni prebivalcev

Gre za ?iv sistem, ki deluje kot podro?ni in svetovni podnebni stabilizator, ki vzdr?uje vlago v zraku in ustvarja tretjino de?evja, ki napaja zemljo. V njem je prisotna velika raznolikost tudi z vidika tamkaj?njih prebivalcev, ki jih je okoli 33 milijonov. Avtohtonih prebivalcev je 2,8 milijona, pripadajo pa 390 ljudstvom – od tega je 137 izoliranih oz. nimajo zunanjih stikov. Na podro?ju Amazonije se govori 240 jezikov, ki pripadajo 49 razli?nim jezikovnim skupinam.

Pape?: amazonska ljudstva ?e nikoli tako ogro?ena

Pape? Fran?i?ek pozna amazonska ljudstva in vpra?anja, ki jih zastavljajo, ter je v preteklosti ?e spomnil, da prvotni prebivalci Amazonije verjetno »niso bili nikoli tako ogro?eni na svojih podro?jih, kot so danes. Amazonija je podro?je, ki je sporno z ve? vidikov: po eni strani prevladuje logika novega iz?rpavanja virov in mo?an pritisk zaradi ekonomskih interesov, ki usmerjajo hlastanje po nafti, plinu, lesu, zlatu ter agroindustrijskih monokulturah;« po drugi strani pa je sveti o?e opozoril tudi na gro?njo nekaterih politik, ki pospe?ujejo »ohranjanje« narave, ne da bi upo?tevale ?loveka oz. konkretno »amazonskih bratov,« ki tam ?ivijo. Poudaril je, da si je potrebno nujno »prizadevati za to, da bi ustvarili institucionalna podro?ja spo?tovanja, priznanja in dialoga z avtohtonimi prebivalci; prevzeti in priznati njim lastno kulturo, jezik, izro?ila, pravice ter duhovnost;« medkulturni dialog, v katerem bi bili prvotni prebivalci »poglavitni sogovorniki, zlasti ?e tedaj, ko gre za velike projekte, ki se ti?ejo njihovega ?ivljenjskega prostora« (prim. Ludato si, ?t. 146). Priznanje in dialog bosta po pape?evem mnenju najbolj?a pot za preoblikovanje preteklih odnosov, ki so bili zaznamovani z izklju?evanjem in diskriminacijo.

Misijonarska vitalnost Cerkve v Amazoniji

Cerkev na amazonskem podro?ju je ?la vedno naproti kulturam, tako s svetlimi kot s temnimi platmi. V skladu z evangeljsko zapovedjo Cerkev spremlja korak, s katerim hodi naprej najrevnej?e ljudstvo. V teh stvarnostih je mogo?e zaznati misijonarsko vitalnost Cerkve v Amazoniji. Ta del planeta je biom, v katerem se ?ivljenje ka?e v svoji izredni raznolikosti, kot Bo?ji dar za tiste, ki tam ?ivijo ter za vse ?love?tvo. Kljub temu pa gre za podro?je, ki je vedno bolj uni?eno in ogro?eno.

Kristjani in prizadevanje za pravi?nost, mir, dostojanstvo

V skladu z dru?benim naukom Cerkve je poslanstvo vsakega kristjana povezano s prero?kim prizadevanjem za pravi?nost, mir ter dostojanstvo vsakega ?loveka, brez razlike. Poleg tega pa je pomemben tudi trud za integriteto stvarstva, in sicer kot odgovor na prevladujo? model dru?be, ki ustvarja izklju?evanje, neenakosti in ki, kot pravi pape?, povzro?a pravo »kulturo odmetavanja« in »globalizacijo ravnodu?nosti«.

Raznolikost narave in kultur

Kot je bilo ?e re?eno, je ta biom, poleg tega, da je »vir ?ivljenja v srcu Cerkve«, eno izmed podro?ij najve?je bioraznolikosti na svetu ter tudi prostor, kjer ?e stoletja bivajo mnoge kulture. Njihov obstoj in identiteta sta trenutno ogro?ena zaradi vsiljenega na?ina iz?rpavanja naravnih virov.

Sodelovanje Cerkve

Cerkev ima na razpolago vsa potrebna sredstva – legitimnost na lokalnem, regijskem in mednarodnem podro?ju ter pogled v preteklost in prihodnost. Zato more sodelovati z vsemi vladnimi ustanovami, organizacijami civilne dru?be ter posebej s samimi ljudstvi, v gotovosti, da so pospe?evanje, varovanje in uveljavljanje ?lovekovih pravic v pristnem interesu vseh.  

Skupaj ustvarjati mo?nosti za svetlo prihodnost

Skupaj, vsak na svojem podro?ju, smo poklicani ustvarjati mo?nosti za tisto »vedro prihodnost«, posebej za avtohtona ljudstva, ki jo je pape? Fran?i?ek nakazal s tem, ko je sklical to posebno sinodo. V okro?nici Laudato si' je zapisal: »?lovekova potro?ni?ka vizija sveta, ki jo spodbuja kolesje sodobne ekonomske globalizacije, stremi k temu, da bi spravila kulture na skupni imenovalec, jih homogenizirala, s tem pa oslabila neizmerno kulturno raznolikost, ki je zakladnica ?love?tva. […] Potrebno je upo?tevati pravice ljudstev in kultur ter se tako zavedati, da razvoj neke dru?bene skupine temelji na zgodovinskem razvoju znotraj kulturnega konteksta ter od krajevnih dru?benih akterjev terja trajno vodilno vlogo, ki mora izhajati iz njihove lastne kulture.« (?t. 144)

Iskati nove poti

To mora voditi k premi?ljevanju o tem, da je potrebno iskati in najti nove poti za to, da bi uskladili spo?tovanje ?lovekovih pravic in okolja z ekonomskim, dru?benim in produkcijskim razvojem. S tega vidika se ?utimo poklicani iskati razvojni model, ki bo upo?teval medkulturne stvarnosti Amazonije ter zagotovil varovanje dobrin stvarstva.

Pozornost na staroselske skupnosti

Pape? nadalje zapi?e: »V tem smislu moramo biti ?e zlasti pozorni na prvotne, staroselske skupnosti in na njihovo kulturno izro?ilo. […] Zanje namre? zemlja ni ekonomska dobrina, temve? dar Boga in prednikov, ki v njej po?ivajo, sveti prostor, s katerim sodelujejo pri ohranjanju in utrjevanju identitete in svojih vrednot. Kadar ostajajo na svojih ozemljih, skrbijo zanjo bolje od drugih. Kljub temu na razli?nih koncih sveta pritiskajo nanje, da bi svojo zemljo zapustili in jo prepustili v ?kodljivo izkori??anje, na primer za rudarstvo, kmetovanje ali ?ivinorejo, ki se ne menijo za uni?evanje narave in kulture.« (Laudato si', ?t. 146)

Panamazonska cerkvena mre?a

S tem namenom je bila septembra 2014 ustanovljena (Red eclesial Panamazonica), ki jo je priznal tudi Sveti sede?. Pape? Fran?i?ek je tedaj v pismu, ki ga je poslal preko dr?avnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, zapisal: »Ne moremo ?iveti sami, zaprti sami vase. […] Le na ta na?in, zahvaljujo? mre?i, more kr??ansko pri?evanje dose?i ?love?ke bivanjske periferije ter omogo?iti kr??anskemu kvasu, da oplodi in pomaga napredovati ?ivim kulturam Amazonije ter njihovim vrednotam.«

Vloga dr?av in tujih podjetij

Najprej poudari, da pastoralne izku?nje preteklih desetletij in posebej zadnjih let pomagajo razumeti, da za sedanjo situacijo niso odgovorne le dr?ave, v katerih razvijajo ekstraktivno (iz?rpavajo?o) industrijo. Pomembno vlogo imajo tudi nekatera tuja podjetja (tako javna kot zasebna) ter dr?ave, od koder le-ta izvirajo – torej tisti, ki ekstraktivne nalo?be podpirajo in pospe?ujejo izven svojih meja in se okori??ajo z bogastvom zemlje za ceno uni?ujo?ih vplivov na panamazonsko okolje ter njegove prebivalce.

Dr?ave podpisale konvencije glede pravic domorodcev

Ve?ina dr?av na tem podro?ju je podpisala poglavitne konvencije in dokumente, povezane s pravicami avtohtonih ljudstev ter z varovanjem okolja. Kardinal Barreto je prepri?an, da si bodo zato tudi prizadevale, da bi se jih dr?ale. Cerkev ?eli biti most in sodelavka pri doseganju tega cilja, ki je usmerjen v dobro vsake izmed dr?av na tem podro?ju; za ?loveka vredno in polno ?ivljenje ljudstev, ki tam ?ivijo ter za varovanje tamkaj?njega ekosistema, ki je ?ivljenjskega pomena za sedanjost in prihodnost celotnega planeta.

Pravice domorodnih ljudstev

Deklaracija Zdru?enih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (sprejeta 13. septembra 2007), ki jo je pape? omenjal ob razli?nih prilo?nostih, vsebuje pomembne pravice. Med njimi je pravica do samoodlo?anja, na podlagi katere lahko ljudstva sama dolo?ijo lasten politi?en status in svobodno uresni?ujejo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj (?len 3). Prav tako lahko zahtevajo neodvisnost glede vpra?anj, ki se nana?ajo na njihove notranje in lokalne zadeve (?len 4). V 6. ?lenu Konvencije 169 Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih iz leta 1989 pa je dolo?ena njihova pravica, da se ne podrejajo zakonodajnim ali upravnim ukrepom, ki jih neposredno zadevajo, v kolikor se prej z njimi ni posvetovalo »v dobri veri in na okoli??inam primeren na?in« ter niso izrazili svoje predhodne in svobodne privolitve, po tem, ko so bili seznanjeni z vsebinami.

Med dr?avami, ki so ratificirale Konvencijo 169 Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih so naslednje: Bolivija, Brazilija, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Peru in Venezuela. Bolivija, Brazilija, Ekvador, Francija (Francoska Gvajana), Peru, Surinam in Venezuela pa so glasovale tudi za sprejetje Deklaracije Zdru?enih narodov o pravicah domorodnih ljudstev.

Izziv podnebnih sprememb

Vse dr?ave, ki se nahajajo v Amazonskem ni?avju, so tudi podpisnice Pari?kega sporazuma o podnebnih spremembah in kardinal Barreto je prepri?an, da ga bodo upo?tevale ter prispevale na na?ine, ki so dolo?eni na posameznih nacionalnih ravneh. Po drugi strani moramo, po njegovih besedah, glede na izredne podnebne razmere, s katerimi se soo?amo danes, te dr?ave in celotno dru?bo povabiti, da bi si bistveno u?inkoviteje prizadevali za dosego tega cilja. Ohranjanje tak?nega ekosistema je temeljnega pomena zato, da bi dosegli cilje Pari?kega sporazuma. Tudi pape? Fran?i?ek je v okro?nici Laudato si' spomnil, da so avtohtona ljudstva tista, ki najbolje skrbijo za zemljo, kadar ostanejo na svojih podro?jih (prim. ?t. 146).

Vklju?itev pravic v ustave posameznih dr?av

Nekatere dr?ave na podro?ju Amazonije so postopoma v svoje ustave vklju?ile prej omenjene pravice, predvsem do predhodnega, svobodnega posvetovanja. Poleg tega so prav tako razvile okoljske standarde za zmanj?anje izsekavanja gozdov ter ustvarile mehanizme za zagotavljanje spo?tovanja naravnih rezervatov in priznanja zemlje domorodcev kot dedne lastnine njihovih prednikov. Po drugi strani je potrebno tudi jasno povedati, da obstajajo resne ovire in v nekaterih primerih manjkata u?inkovito prizadevanje in nedvoumna volja za to, da bi uresni?ili tovrstne na?rte.

Domorodna ljudstva v prostovoljni izoliranosti

Domorodna ljudstva v prostovoljni izoliranosti je potrebno po besedah kardinala Barreta obravnavati s kar najve?jo pozornostjo. Razlogi za to so njihova visoka stopnja ranljivosti, specifi?ni antropolo?ki polo?aj in nujnost, da se jih za??iti pred kakr?nimkoli postopkom, ki bi vodil v kr?enje ?lovekovih pravic. Glede domorodnih ljudstev v prostovoljni izoliranosti je pape? Fran?i?ek na sre?anju z amazonskimi ljudstvi med apostolskim potovanjem v Peruju dejal: »Zapu??ina preteklih obdobij jih je prisilila, da so se izolirala celo od svojih lastnih etnij ter tako za?ela ?iveti v zaprtosti na najbolj nedostopnih krajih pragozda, da bi lahko ?ivela v svobodi. ?e naprej branite te najranljivej?e brate. Njihova prisotnost nas spominja, da ne smemo razpolagati s skupnimi dobrinami v ritmu pohlepa in potro?ni?tva.« Za??ita teh ljudstev je po besedah kardinala Barreta temeljna eti?na zahteva, ki za Cerkev pomeni moralni imperativ. Le-ta je povezan tudi z vidikom celostne ekologije, ki jo pape? Fran?i?ek predlaga v okro?nici Laudato si'.

Cerkev v Amazoniji ?eli ?iveti kulturo sre?anja

Nadalje je dejal, da Cerkev na obmo?ju Amazonije v skladu s pozivi svetega o?eta, da bi si prizadevali za ob?estvo z dru?bami in v dru?bah, kjer se nahajajo, ?eli ?iveti »kulturo sre?anja« z domorodnimi ljudstvi, s skupnostmi, ki ?ivijo ob bregovih rek, s potomci Afri?anov, z malimi kmeti, s prebivalci mest ter z verskimi skupnostmi. S politi?nimi in dru?benimi predstavniki ter z drugimi verstvi pa ?eli graditi spo?tljiv in konstruktiven dialog.
V tem duhu uradni predstavniki Svetega sede?a in Panamazonske cerkvene mre?e spremljajo ?lane amazonskih ljudstev in skupnosti na razli?nih mednarodnih in regijskih podro?jih sistema Zdru?enih narodov, da bi mogli predstaviti posebne situacije, ki jih zadevajo.

Pozornost na odgovornost dru?be, vlade in Cerkve

?lani katoli?ke Cerkve v Amazoniji ?elijo biti po besedah kardinala Barreta ?ive pri?e upanja in sodelovanja ter ?e naprej v slu?bi oznanjevanja, ki bi pognalo korenine v rodovitni zemlji, kjer ?ivijo amazonska ljudstva in njihove kulture. V tem smislu je lahko sinoda kot cerkveni dogodek pomembno znamenje u?inkovitega odgovora za pospe?evanje pravi?nosti in varovanje dostojanstva oseb, ki so najbolj prizadete. Dru?ba, vlade in Cerkev so lahko pozorne na te glasove, da bi mogle vedno bolj vztrajno prevzemati vsaka svoje odgovornosti, ki se razlikujejo, pa tudi dopolnjujejo.

Uskladiti pravico do razvoja in varovanjem staroselcev

Kardinal Barreto svoje razmi?ljanje zaklju?i z besedami pape?a Fran?i?ka, ki so izziv za dana?nji ?as in jih ?eli Cerkev v Amazoniji vzeti za svoje: »Menim, da je bistven problem, kako uskladiti pravico do razvoja, ki vklju?uje tako socialni kot tudi kulturni razvoj, z varovanjem zna?ilnosti, ki so lastne staroselcem in njihovim podro?jem. […] V tem smislu bi morala vedno prevladati pravica do vnaprej obve??enega soglasja.«