V pripravi na apostolski obisk: Cerkev v Maroku
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
0,07% prebivalcev katoli?anov
Danes katoli?ka Cerkev v Maroku ?teje pribli?no 23.000 vernikov (0,07% vseh prebivalcev), ve?ina izmed njih pa je tujcev – Evropejcev ali mladih iz Podsaharske Afrike, ki prihajajo v Maroko za ?tudij. Imajo dve nad?kofiji: Rabat in Tanger.
Za?etki kr??anstva in prvi mu?enci
Kr??anstvo je pri?lo na ozemlje dana?njega Maroka z iberijskega polotoka v ?asu med 2. in 3. stoletjem, ko je bila Severna Afrika pod rimsko oblastjo. ?irilo se je tako med koloni kot tudi med lokalnimi prebivalci, ustanovljenih je bilo ve? ?kofij. Po prihodu islama je cerkvena hierarhija v 7. in 8. stoletju izginila in Cerkev se je ohranila preko majhnih skupnosti. V 13. stoletju so s ponovno pastoralno in misijonarsko dejavnostjo za?eli fran?i?kani – pet izmed njih jih je leta 1219 pri?lo v Marake?, da bi ?irili evangelij med Saraceni. Zaradi nasprotovanja kalifa so morali leto kasneje soo?iti mu?eni?tvo, sledili pa so jim tudi sv. Danijel in njegovi tovari?i, ki so bili umorjeni leta 1227. To so bili prvi maro?ki mu?enci.
15. in 16. stoletje: misijonarji med zasu?njenimi kristjani
Leta 1225 je bila ustanovljena ?kofija Maroko, kateri je bila zaupana tudi pastoralna skrb za vernike v Al?iriji in Tuniziji. Nad?kofija Tanger pa je bila ustanovljena leta 1472. ?panski misijonarji so v 15. in 16. stoletju nadaljevali s svojim poslanstvom med kristjani, ki so jih Saraceni zasu?njili. Po odpravi su?enjstva kristjanov v Maroku je v 18. in 19. stoletju, predvsem ob obalah dr?ave, naraslo ?tevilo majhnih kr??anskih skupnosti evropskih trgovcev in mornarjev.
Diplomatski odnosi s Svetim sede?em od leta 1976
Leta 1976 sta Sveti sede? in Kraljevina Maroko vzpostavila diplomatske odnose, ?tiri leta kasneje pa je kralj Hasan II. pri?el na uradni obisk v Vatikan, kjer ga je sprejel pape? Janez Pavel II. ?lo je za prvo sre?anje med Petrovim naslednikom in voditeljem ene izmed muslimanskih dr?av v Vatikanu.
Pape? Janez Pavel II. in sre?anje z 80.000 mladimi muslimani
Pape? je ponovno sre?al kralja 19. avgusta 1985 med obiskom Maroka v okviru apostolskega potovanja v Afriko (7.?19. avgust 1985). Poleg tega je daroval sveto ma?o za katoli?ko skupnost v Casablanci ter se na povabilo kralja sre?al z 80.000 mladimi muslimani iz 23 dr?av, ki so pri?li na panarabske igre. V svojem zgodovinskem nagovoru je sveti o?e poudaril, da je dialog med kr??anstvom in islamom potreben bolj kot kdajkoli prej. Pri tem je spomnil, da se ne sme pozabiti na pomembne razlike, pa tudi na mnoge stvari, ki so jima skupne: »Kristjani in muslimani smo v splo?nem drug drugega napa?no razumeli in v preteklosti smo si v?asih nasprotovali in se tudi izgubljali v polemikah in vojnah. Verjamem, da nas Bog danes vabi, da bi spremenili na?e stare navade. Moramo spo?tovati drug drugega, tudi zato, ker verjamemo v istega Boga in ker je Abraham za nas isti zgled vere.« Janez Pavel II. je govoril tudi o ?lovekovih pravicah, ki so utemeljene v Bogu: to sta svoboda vesti in veroizpovedi. Prav tako je poudaril spo?tovanje do vsakega ?loveka, mo?kega in ?enske, ter pozval k miru in pravi?nosti.
Maro?ki kralj v Vatikanu
Leta 2000 je pape? Janez Pavel II. ponovno v Vatikanu sprejel maro?kega kralja, tokrat Mohameda VI.
Nad?kofiji danes
Danes v dveh nad?kofijah v Maroku deluje 35 ?upnij, za katere skrbi 46 duhovnikov in razli?ne redovne skupnosti. Cerkev je dejavna predvsem na podro?ju zdravstva, vzgoje in dialoga. Upravlja 35 ?ol, ki jih obiskuje ve? kot 12.000 u?encev, dijakov in ?tudentov, od tega veliko muslimanov. Na podro?ju formacije so na pobudo nekdanjega ?kofa Rabata skupaj s protestantsko skupnostjo leta 2012 ustanovili Ekumenski teolo?ki in?titut »Al Mowaqa«, ki v arab??ini pomeni »soglasje«.
Prizadevanje za medverski dialog
Pospe?evanje medverskega dialoga ter medsebojnega spo?tovanja med muslimani in kristjani ostaja ?e naprej eno izmed poglavitnih prizadevanj sedanjih nad?kofov Rabata in Tangerja, msgr. Cristobala Lopeza Romera SDB, in msgr. Santiaga Agrela Martineza OFM., spodbuja pa ga tudi kralj Mohamed VI., ki je s pomo?jo nekaterih muslimanskih intelektualcev predlagal razne pobude.
Pomo? migrantom, zapornikom, pri formaciji
Cerkev je med drugim aktivna tudi pri pomo?i migrantom, predvsem ?tudentom iz Podsaharske Afrike, pri pastorali v zaporih ter formaciji za celostni ?love?ki razvoj, s posebno pozornostjo na ?ene. Poglavitni izzivi na podro?ju dru?inske pastorale zadevajo vpra?anja v me?anih zakonih med muslimani in kristjani, ki ve?krat potrebujejo posebno spremljanje.
