Video sporo?ilo svetega o?eta Leona XIV. mladim, zbranim na praznovanju vere v Chicagu
Pape? Leon XIV.
Moji dragi prijatelji. V veselje mi je pozdraviti vse vas, ki ste se zbrali v parku White Sox na tem velikem praznovanju kot skupnost vere v nad?kofiji Chicago. Poseben pozdrav kardinalu Cupichu, pomo?nim ?kofom, vsem mojim prijateljem, ki so se danes zbrali ob prazniku Presvete Trojice.
In tukaj za?enjam, ker je Trojica vzor Bo?je ljubezni do nas. Bog: O?e, Sin in Duh. Tri osebe v enem Bogu ?ivijo skupaj v globini ljubezni, v skupnosti in to ob?estvo podeljujejo z vsemi nami.
Torej, ko ste se danes zbrali na tem velikem praznovanju, vam ?elim izraziti svojo hvale?nost in vas hkrati spodbuditi, da ?e naprej gradite skupnost, prijateljstvo kot bratje in sestre v vsakdanjem ?ivljenju, v svojih dru?inah, v svojih ?upnijah, v nad?kofiji in po vsem svetu.
Poseben pozdrav bi poslal vsem mladim – vam, ki ste danes tukaj zbrani, in tistim, ki ta pozdrav morda spremljate preko tehnolo?kih sredstev, na internetu. Ko rastete skupaj, morda spoznate – ?e posebej potem, ko ste pre?iveli ?as pandemije – trenutke izolacije, velikih te?av, v?asih celo te?av v svojih dru?inah ali v dana?njem svetu. V?asih se lahko zgodi, da vam okoli??ine va?ega ?ivljenja niso dale prilo?nosti, da bi ?iveli svojo vero, da bi ?iveli kot ?lani verske skupnosti, in rad bi izkoristil to prilo?nost, da bi vsakega od vas povabil, da pogledate v svoje srce, da prepoznate, da je Bog prisoten in da vas, morda na mnogo razli?nih na?inov, Bog i??e, vas kli?e, vas vabi, da spoznate njegovega Sina Jezusa Kristusa, preko Svetega pisma, morda preko prijatelja ali sorodnika …, dedka ali babice, ki je morda oseba vere. Odkriti, kako pomembno je, da je vsak od nas pozoren na prisotnost Boga v svojem srcu, na to hrepenenje po ljubezni v svojem ?ivljenju, da i??emo, resni?no i??emo in najdemo na?ine, kako lahko s svojim ?ivljenjem nekaj storimo, da slu?imo drugim.
In v tem slu?enju drugim lahko odkrijemo, da lahko z zdru?evanjem v prijateljstvu, z gradnjo skupnosti tudi mi najdemo pravi smisel svojega ?ivljenja. Trenutki tesnobe, osamljenosti ... Mnogi ljudje, ki trpijo zaradi razli?nih izku?enj depresije ali ?alosti, lahko odkrijejo, da je Bo?ja ljubezen resni?no sposobna ozdraviti, da prina?a upanje in da v resnici, ko se sre?amo kot prijatelji, kot bratje in sestre, v skupnosti, v ?upniji, v izku?nji skupnega ?ivljenja v veri, lahko odkrijemo, da lahko Gospodova milost, Bo?ja ljubezen resni?no ozdravi nas, nam lahko da mo?, ki jo potrebujemo, je lahko vir tistega upanja, ki ga vsi potrebujemo v svojem ?ivljenju.
Medsebojna podelitev tega sporo?ila upanja – ozave??anje, slu?enje, iskanje na?inov, kako narediti na? svet bolj?i – daje resni?no ?ivljenje vsem nam in je znamenje upanja za ves svet.
Tukaj zbranim mladim ?elim ?e enkrat povedati, da ste obljuba upanja za mnoge izmed nas. Svet gleda vas, ko se ozrete okoli sebe in re?ete: potrebujemo vas, ?elimo vas z nami, da bi z vami delili to poslanstvo – kot Cerkev in v dru?bi – oznanjevanja sporo?ila pravega upanja in spodbujanja miru, spodbujanja harmonije med vsemi narodi.
Gledati moramo dlje od na?ih – ?e jih lahko tako imenujemo – sebi?nih na?inov. Iskati moramo na?ine za zdru?evanje in spodbujanje sporo?ila upanja. Sveti Avgu?tin nam pravi, da ?e ho?emo, da bo svet bolj?i, moramo za?eti pri sebi, za?eti moramo pri svojem ?ivljenju, pri svojem srcu (prim. Pridiga 311; Komentar Janezovega evangelija, Homilija 77).
In tako, v tem smislu, ko se zbirate kot skupnost vere, ko praznujete v ?ika?ki nad?kofiji, ko ponujate svojo izku?njo veselja in upanja, lahko razumete, lahko odkrijete, da ste tudi vi resni?no svetilnik upanja. Tista svetloba, ki je morda ni lahko videti na obzorju; vendar, ko rastemo v na?i enotnosti, ko se zbiramo v ob?estvu, odkrivamo, da ta lu? postaja vse svetlej?a. Tista lu?, ki je v resnici na?a vera v Jezusa Kristusa. In mi lahko postanemo to sporo?ilo upanja, ki spodbuja mir in enotnost po vsem svetu. Vsi ?ivimo s toliko vpra?anji v srcu. Sveti Avgu?tin tako pogosto govori o na?ih »nemirnih« srcih in pravi: »nemirno je na?e srce, dokler se ne umiri v tebi, Gospod« (Izpovedi 1,1,1). Ta nemir ni ni? slabega in ne smemo iskati na?inov, kako pogasiti ogenj, odpraviti ali celo omrtvi?iti napetosti, ki jih ?utimo, te?ave, ki jih do?ivljamo. Raje stopimo v stik s svojim srcem in spoznajmo, da lahko Bog deluje v na?ih ?ivljenjih, skozi na?a ?ivljenja in preko nas dose?e druge ljudi.
To kratko sporo?ilo vsem vam ?elim zaklju?iti s povabilom, da ste resni?no ta lu? upanja. »Upanje pa ne osramoti«, pravi sv. Pavel v pismu Rimljanom (5,5). Ko vidim vsakega od vas, ko vidim, kako se ljudje zberejo, da obhajajo svojo vero, spoznam, koliko upanja je na svetu.
V tem jubilejnem letu upanja nas Kristus, ki je na?e upanje, resni?no kli?e, da stopimo skupaj, da bomo lahko pravi ?ivi zgled: lu? upanja v dana?njem svetu.
Zato bi rad vse vas povabil, da si vzamete trenutek, odprete svoja srca Bogu, Bo?ji ljubezni, tistemu miru, ki nam ga lahko da le Gospod. Za?utiti, kako globoko lepa, kako mo?na, kako pomembna je Bo?ja ljubezen v na?em ?ivljenju. In priznati, da ?eprav ne naredimo ni?esar, da bi si zaslu?ili Bo?jo ljubezen, Bog v svoji velikodu?nosti ?e naprej izliva svojo ljubezen na nas. In ko nam daje svojo ljubezen, nas prosi le, da smo radodarni in delimo z drugimi, kar nam je dal.
Naj bo za vas resni?no blagoslov, ker ste se zbrali na tem praznovanju. Naj se Gospodova ljubezen in mir spustita na vsakega izmed vas, na va?e dru?ine in naj vas Bog vse blagoslovi, da boste vedno svetilniki upanja, znamenje upanja in miru po vsem svetu.
Blagoslov vsemogo?nega Boga, O?eta + in Sina in Svetega Duha, naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
