Sveti o?e zaposlenim na dr?avnem tajni?tvu: Hvala za va?e dragoceno slu?enje
Vatican News
Sveti o?e se je na za?etku govora najprej zahvalil vatikanskemu dr?avnemu tajniku kardinalu Parolinu za uvodne besede in za nenehno sodelovanje, ki mu ga nudi ob za?etku pontifikata.
»Zelo sem vesel, da se sre?am z vami, ki nudite dragoceno slu?enje ?ivljenju Cerkve tako, da mi pomagate nadaljevati poslanstvo, ki mi je bilo zaupano. Kot navaja Praedicate Evangelium, dr?avno tajni?tvo kot pape?ko tajni?tvo, ki ga vodi dr?avni tajnik, od blizu pomaga pape?u pri izvr?evanju njegovega najvi?jega poslanstva (prim. ?l. 44-45).
Tola?i me, da vem, da nisem sam in da lahko skupaj z vami delim odgovornost za svoje vesoljno poslanstvo. Zelo iskreno povem, da je v teh nekaj tednih – ni ?e minil mesec dni od za?etka moje petrinske slu?be – o?itno, da pape? sam ne more iti naprej in da je potrebno, da je zelo nujno, da lahko ra?una na sodelovanje mnogih, ki delajo pri Svetem sede?u, ?e posebej pa na vse vas na dr?avnem tajni?tvu. Iz srca se vam zahvaljujem,« je dejal sveti o?e in se v nadaljevanju zaustavil ob zgodovini vatikanskega tajni?tva, katerega za?etki segajo v konec 15. stoletja. Po njegovih besedah je s?asoma ta institucija dobila vedno bolj univerzalen obraz in se je z nara??ajo?im napredkom precej pove?ala. Poleg tega je zaradi novih potreb v Cerkvi kot tudi na podro?ju odnosov z dr?avami in mednarodnimi organizacijami pridobila nove naloge. Ob tem je pape? spomnil, da laiki predstavljajo skoraj polovico zaposlenih na dr?avnem tajni?tvu. ?ensk, tako laikinj kot redovnic, pa je ve? kot petdeset.
Sveti o?e je izpostavil, da je omenjeni razvoj privedel do tega, da danes tudi dr?avno tajni?tvo odra?a podobo Cerkve. Gre za veliko skupnost, ki dela ob pape?u in skupaj deli »vpra?anja, te?ave, izzive in upanja Bo?jega ljudstva, ki je navzo?e po vsem svetu«. To po pape?evih besedah po?nejo tako, da vedno izra?ajo dve bistveni razse?nosti, o katerih je spregovoril v nadaljevanju: u?love?enje in katoli?kost.
»U?love?eni smo v ?asu in zgodovini, kajti ?e je Bog izbral ?love?ko pot in ?love?ke jezike, je tudi Cerkev poklicana slediti tej poti, da bi veselje evangelija moglo dose?i vse in bi bilo posredovano v sodobnih kulturah in jezikih. Hkrati pa si prizadevamo vedno ohranjati katoli?ki, univerzalni pogled, ki nam omogo?a, da cenimo razli?ne kulture in ob?utljivosti. Na ta na?in smo lahko gonilna sila, ki si prizadeva za tkanje ob?estva med rimsko Cerkvijo in krajevnimi Cerkvami, pa tudi za prijateljske odnose v mednarodni skupnosti.
V zadnjih desetletjih sta ti dve razse?nosti – biti u?love?eni v ?asu in imeti univerzalen pogled – postali vse bolj konstitutivni pri delu kurije. Na to pot nas je usmerila reforma rimske kurije, ki jo je izvedel sveti Pavel VI. Ob navdihu vizije drugega vatikanskega koncila je mo?no ?util nujnost, da bi bila Cerkev pozorna na izzive zgodovine, upo?tevajo? "hitrost dana?njega ?ivljenja" in "spremenjene razmere na?ega ?asa" (Regimini Ecclesiae universae, 15. avgust 1967). Hkrati je izpostavil potrebo po slu?enju, ki bi izra?alo katoli?kost Cerkve, ter v ta namen naro?il, naj bodo "tisti, ki so prisotni na apostolskem sede?u, da bi ga vodili, poklicani z vseh koncev sveta" (ibid.).
U?love?enje nas torej spominja na konkretnost stvarnosti in na specifi?ne ter posebne teme, ki jih obravnavajo razli?ni organi kurije; medtem ko vesoljnost, ki spominja na skrivnost ve?plastne enotnosti Cerkve, terja sintezo, ki bi lahko pomagala pape?evemu delovanju. In ta vezni ?len in sinteza je prav dr?avno tajni?tvo. Pavel VI., ki je bil strokovnjak za rimsko kurijo, je ?elel dati temu uradu novo strukturo; ga dejansko vzpostaviti kot povezovalno to?ko in ga s tem vzpostaviti v njegovi temeljni vlogi koordinacije drugih dikasterijev in ustanov apostolskega sede?a.«
V nadaljevanju govora je sveti o?e spomnil, da je ta koordinacijska vloga dr?avnega tajni?tva ponovno poudarjena v nedavni apostolski konstituciji Praedicate Evangelium, in sicer med ?tevilnimi nalogami, ki so zaupane Oddelku za splo?ne zadeve. »Poleg Oddelka za splo?ne zadeve ista konstitucija opredeljuje tudi Oddelek za odnose z dr?avami in mednarodnimi organizacijami, ki ga vodi tajnik s pomo?jo dveh podtajnikov. Ta je odgovoren za diplomatske in politi?ne odnose apostolskega sede?a z dr?avami in drugimi subjekti mednarodnega prava. Oddelek za diplomatsko osebje s svojim tajnikom in podtajnikom pa skrbi za pape?ka predstavni?tva in ?lane diplomatskega zbora tukaj v Rimu in po svetu.
Vem, da so te naloge zelo zahtevne in v?asih morda niso dobro razumljene. Zato bi vam rad izrazil svojo bli?ino in predvsem svojo iskreno hvale?nost. Hvala za sposobnosti, ki jih dajete na razpolago Cerkvi; za va?e pogosto skrito delo ter za evangeljskega duha, ki ga navdihuje. In dovolite mi, da vam prav zaradi te svoje hvale?nosti namenim spodbudo ter se ponovno nave?em na besede svetega Pavla VI.: naj ta kraj ne bo izprijen z ambicijami ali antagonizmi, ampak bodite prava skupnost vere in ljubezni, "pape?evih bratov in sinov", ki se velikodu?no posve?ajo dobremu Cerkve (prim. Nagovor rimski kuriji, 21. september 1963)«.
