Pape? Leon XIV.: ?port u?i vrednote sodelovanja, krepi konkretnost bivanja in tudi znati izgubljati
Pape? Leon XIV.
HOMILJA SVETEGA O?ETA
Sveta ma?a za jubilej ?porta
15. junij 2025
Dragi bratje in sestre, v prvem berilu smo sli?ali te besede: »Tako pravi Bo?ja modrost. Gospod me je imel v za?etku svojega stvarstva, pred svojimi pradavnimi deli. Na za?etku, ko je vzpostavil nebesa, sem bila tam, bila sem z njim kot rokodelec. Dan na dan sem bila njegovo veselje; igrala sem se pred njim ves ?as; igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je pri ?love?kih otrocih«. Za svetega Avgu?tina sta Trojica in modrost tesno povezani. Bo?ja modrost se razodeva v Sveti Trojici in modrost nas vedno vodi k resnici.
Medtem ko obhajamo praznik Presvete Trojice, pre?ivljamo dneve jubileja ?porta. Binom Trojica-?port ni ravno v splo?ni rabi, vendar njuno sopostavljanje ni, da ni na mestu. Vsaka dobra ?love?ka dejavnost namre? nosi v sebi odsev Bo?je lepote in ?port je zagotovo med temi. Navsezadnje Bog ni stati?en, ni zaprt sam vase. On je ob?estvo, ?iv odnos med O?etom, Sinom in Svetim Duhom, ki se odpira ?love?tvu in svetu. Teologija to resni?nost imenuje perihoresis, to je »ples«: ples medsebojne ljubezni.
Iz te bo?anske dinamike izvira ?ivljenje. Ustvaril nas je Bog, ki mu je v?e? in se veseli podarjanja bivanja svojim stvaritvam, ki se »igra«, kot nas je spomnilo prvo berilo (glej Pr 8,30-31). Nekateri cerkveni o?etje celo pogumno govorijo o Deus ludens, Bogu, ki se zabava (prim. SV. SALONIJ IZ ?ENEVE, In Parabolas Salomonis expositio mystica; SV. GREGOR NACIAN?KI, Carmina, I, 2, 589). Poglejte zakaj nam ?port lahko pomaga pri sre?anju s Troedinim Bogom. Ker zahteva gibanje sebe proti drugemu, seveda zunanjemu, predvsem pa tudi notranjemu. Brez tega je (?port) skr?en na sterilno tekmovanje sebi?nosti. Pomislimo na izraz, ki se v italijanskem jeziku obi?ajno uporablja za spodbujanje ?portnikov med tekmovanji. Gledalci vzklikajo: »Daj!«. Morda tega ne opazimo, vendar je lep imperativ: to je imperativ glagola »dati«. In to nas lahko spodbudi k razmi?ljanju: ne gre samo za fizi?no izvedbo, morda izjemno, ampak za dajanje sebe, za »dati se v igro«. Gre za razdajanje za druge – za lastno rast, za navija?e, za svoje drage, za trenerje, za sodelavce, za javnost, celo za nasprotnike – in, ?e ste res ?portnik, to velja tudi onstran rezultata. Sveti Janez Pavel II. – ?portnik, kot vemo – je o njem govoril takole: »?port je veselje do ?ivljenja, igra, praznovanje in kot takega ga je treba ceniti […] tako, da se povrne njegova zastonjskost, sposobnost spletanja prijateljskih vezi, spodbujanja dialoga in odprtosti drug do drugega, […] nad strogimi zakoni proizvodnje in potro?nje ter kakr?nim koli drugim ?isto koristoljubnim in hedonisti?nim razmi?ljanjem o ?ivljenju.« (Homilija ob jubileju ?portnikov, 12. 4. 1984).
S tega zornega kota omenjamo zlasti tri vidike, zaradi katerih je danes ?port dragoceno sredstvo ?love?ke in kr??anske vzgoje.
Prvi?, v dru?bi, zaznamovani z osamljenostjo, v kateri je razjarjeni individualizem premaknil te?i??e z »mi« na »jaz« in na koncu ignoriral drugega. ?port – ?e posebej, ko je ekipni ?port – u?i vrednote sodelovanja, skupne hoje, tistega podeljevanja, ki je, kot smo rekli, v samem srcu Bo?jega ?ivljenja (prim. Jn 16,14-15). Tako lahko postane pomembno orodje za ponovno ureditev in sre?anje: med ljudmi, v skupnostih, v ?olskih in delovnih okoljih, v dru?inah!
Drugi?, v vse bolj digitalni dru?bi, v kateri tehnologije, medtem ko zbli?ujejo oddaljene ljudi, pogosto oddaljujejo tiste, ki so blizu, ?port krepi konkretnost bivanja skupaj, ob?utek telesa, prostora, napora, realnega ?asa. Tako proti sku?njavi, da bi pobegnili v virtualne svetove, pomaga ohranjati zdrav stik z naravo in z resni?nim ?ivljenjem, prostorom, le v katerem se izvaja ljubezen (prim. 1 Jn 3,18).
Tretji?, v tekmovalni dru?bi, kjer se zdi, da si ?ivljenje zaslu?ijo samo mo?ni in zmagovalci, nas ?port u?i tudi izgubljati, soo?iti ?loveka v umetnosti poraza z eno najglobljih resnic njegovega stanja: krhkostjo, mejami, nepopolnostjo. To je pomembno, saj se iz izku?nje te krhkosti odpiramo upanju. ?portnik, ki nikoli ne naredi napake, ki nikoli ne izgubi, ne obstaja. ?ampioni niso nezmotljivi stroji, ampak mo?ki in ?enske, ki tudi ko padejo, najdejo pogum, da znova vstanejo. Spomnimo se v zvezi s tem ?e enkrat besed svetega Janeza Pavla II., ki je rekel, da je Jezus »pravi bo?ji atlet«, saj sveta ni premagal z mo?jo, ampak z zvestobo ljubezni (prim. Homilija pri ma?i ob jubileju ?portnikov, 29. oktober 2000).
Ni naklju?je, da je imel ?port v ?ivljenju mnogih svetnikov na?ega ?asa pomembno vlogo, tako kot osebna praksa kot na?in evangelizacije. Pomislimo na bla?enega Petra Jurija Frassatija, zavetnika ?portnikov, ki bo za svetnika razgla?en 7. septembra. Njegovo preprosto in svetlo ?ivljenje nas spominja, da tako kot se nih?e ne rodi kot prvak, se nih?e ne rodi kot svetnik. Vsakodnevna vadba ljubezni nas pribli?uje dokon?ni zmagi (prim. Rim 5,3-5) in nas naredi sposobne delati za izgradnjo novega sveta. To je potrdil tudi sveti Pavel VI., ki je dvajset let po koncu druge svetovne vojne spomnil ?lane katoli?kega ?portnega dru?tva, koliko je ?port prispeval k miru in upanju v dru?bo, ki so jo uni?ile posledice vojne (prim. Govor ?lanom C.S.I., 20. marec 1965). Dejal je: »Va?a prizadevanja so usmerjena v oblikovanje nove dru?be: […] v zavedanju, da je lahko ?port v zdravih oblikovnih elementih, ki jih podpira, zelo koristen instrument za duhovno povzdigovanje ?loveka, prvi in ??nepogre?ljiv pogoj urejene, mirne, konstruktivne dru?be« (prav tam).
Dragi ?portniki, Cerkev vam zaupa lepo poslanstvo: biti v svojem delovanju odsev ljubezni troedinega Boga v dobro vas in va?ih bratov. Pustite se vklju?iti v to poslanstvo z navdu?enjem: kot ?portniki, kot trenerji, kot dru?tva, kot skupine, kot dru?ine. Pape? Fran?i?ek je rad poudarjal, da se nam Marija v evangeliju ka?e dejavna, v gibanju, celo »te?e« (glej Lk 1,39), pripravljena, kot to znajo mame, da se na Bo?ji namig odpravi na pomo? svojim otrokom (prim. Nagovor prostovoljcem SDM, 6. avgusta 2023). Prosimo jo, naj spremlja na?a prizadevanja in na?e vzgibe ter jih vedno usmerja k najbolj?emu, do najve?je zmage, tiste ve?nosti, »neskon?nega polja«, kjer igra ne bo ve? imela konca in bo veselje polno (prim. 1 Kor 9,24-25; 2 Tim 4,7-8).
