杏MAP导航

Pape? Leon XIV.

GOVOR SVETEGA O?ETA 
?kofom ob njihovem jubileju 
25. junija 2025

V imenu O?eta in Sina in Svetega Duha. Mir z vami!«
Dragi sobratje, dober dan in dobrodo?li!
Cenim in ob?udujem va?o zavzetost, da ste kot romarji pri?li v Rim, saj dobro vem, kako nujne so zahteve slu?be. A vsak izmed vas je tako kot jaz, ?e preden je pastir, ovca Gospodove ?rede! In tako smo tudi mi, mi celo kot prvi povabljeni, da gremo skozi sveta vrata, simbol Kristusa Zveli?arja. Da bi vodili Cerkev, ki je zaupana na?i skrbi, moramo pustiti, da nas globoko prenovi On, Dobri pastir, da nas bo popolnoma prili?il svojemu srcu in svoji skrivnosti ljubezni.

»Spes non confundit«, upanje ne razo?ara (Rim 5,5). Kolikokrat je pape? Fran?i?ek ponovil te besede sv. Pavla! Postale so njegov moto, tako da jih je izbral za za?etek bule ob napovedi tega jubilejnega leta.

Mi ?kofje smo prvi dedi?i te prero?ke zapu??ine in jo moramo varovati ter posredovati Bo?jemu ljudstvu z besedo in pri?evanjem. V?asih oznanjati, da upanje ne razo?ara, pomeni iti proti toku, celo proti o?itnosti bole?ih razmer, ki se zdijo brezizhodne. A ravno v teh trenutkih se lahko bolje vidi, kako na?a vera in na?e upanje ne prihajata od nas, ampak od Boga. In tedaj, ?e smo zares blizu, ?e smo solidarni s tistim, ki trpi, lahko Sveti Duh v srcih po?ivi plamen, ki je ?e skoraj ugasnil (prim. Bula Spes non confundit, 3).

Predragi, pastir je pri?a upanja z zgledom ?ivljenja, trdno zasidranega v Bogu in popolnoma podarjenega v slu?enje Cerkvi. To se zgodi v tolik?ni meri, kolikor je poistoveten s Kristusom v svojem osebnem ?ivljenju in v svojem apostolskem slu?enju. Takrat Gospodov Duh daje obliko njegovemu na?inu mi?ljenja, njegovim ?ustvom, njegovemu obna?anju. Skupaj premislimo o nekaterih potezah, ki so zna?ilne za to pri?evanje.

Najprej je ?kof vidno po?elo edinosti v delni Cerkvi, ki mu je zaupana. Njegova naloga je, da skrbi za to, da se izgrajuje v ob?estvu med vsemi njenimi ?lani in z vesoljno Cerkvijo, pri ?emer ceni prispevek razli?nih darov in slu?b za skupno rast in za ?irjenje evangelija. V tej slu?bi kot v vsem svojem poslanstvu se ?kof lahko zanese na posebno Bo?jo milost, ki mu je bila podeljena ob ?kofovskem posve?enju: podpira ga kot u?itelja vere, kot posve?evalca in kot duhovnega vodnika; spodbuja njegovo zavzetost za Bo?je kraljestvo, za ve?no zveli?anje ljudi, za preobra?anje zgodovine z mo?jo Evangelija.

Drugi vidik, ki bi ga rad obravnaval ?e vedno izhajajo? iz Kristusa kot oblike pastirjevega ?ivljenja, bi opredelil takole: ?kof kot mo? teolo?kega ?ivljenja. Kar je enakovredno besedi: mo?, ki je popolnoma poslu?en delovanju Svetega Duha, ki vzbuja v njem vero, upanje in ljubezen, ki jih kot ognjen plamen hrani v razli?nih bivanjskih polo?ajih.

?kof je mo? vere. Tukaj mi prihaja na misel ?udovit odlomek Pisma Hebrejcem (prim. pogl. 11), kjer avtor za?ne z Abelom in sestavi dolg seznam »pri?« vere; posebej mislim na Mojzesa, ki je, ko ga je Bog poklical, naj vodi ljudstvo v obljubljeno de?elo, »vztrajal, - pravi besedilo - kakor bi gledal Nevidnega« (Heb 11,27). Kako lep je ta portret mo?a vere: nekoga, ki po Bo?ji milosti vidi onstran, vidi cilj in ostane vztrajen v preizku?nji. Pomislimo, kolikokrat je Mojzes posredoval za ljudstvo pred Bo?jim obli?jem. ?kof v svoji Cerkvi je posrednik, ker Duh v njegovem srcu plamen vere ohranja ?iv.

V isti perspektivi je ?kof mo? upanja, ker »je vera temelj tega, kar kdo upa, prepri?anje o stvareh, ki se ne vidijo« (Heb 11,1). Zlasti ko pot ljudstva postane bolj naporna, po teolo?ki kreposti pomaga, da ne obupuje: ne z besedami, ampak z bli?ino. Ko dru?ine nosijo ?ezmerna bremena in jih javne ustanove ne podpirajo ustrezno; ko so mladi razo?arani in se jim gnusijo varljiva sporo?ila; ko se ostareli in ljudje s hudo invalidnostjo ?utijo zapu??ene, jim je ?kof blizu in jim ne daje receptov, ampak izkustvo skupnosti, ko sku?ajo preprosto in s podelitvijo ?iveti evangelij.

In tako se v njem kot mo?u pastoralne ljubezni zdru?ujeta njegova vera in njegovo upanje. Vse ?kofovo ?ivljenje, vsa njegova slu?ba, ki je tako spreminjajo?a in raznovrstna, najde svojo enotnost v tem, kar sv. Avgu?tin imenuje amoris officium. Tu se njegovo teolo?ko bivanje izrazi in razodeva v najvi?ji meri. V pridiganju, v obiskih skupnosti, v poslu?anju duhovnikov in diakonov, v upravnih odlo?itvah vse spodbuja in podpira ljubezen Jezusa Kristusa Pastirja. Po njegovi milosti, ki jo vsak dan zajema v evharistiji in v molitvi, ?kof daje zgled bratske ljubezni v odnosu do svojega koadjutorja ali pomo?nega ?kofa, zaslu?nega ?kofa in ?kofov sosednjih ?kofij, do svojih najtesnej?ih sodelavcev, kakor tudi do duhovnikov v te?avah ali bolnih duhovnikov. Njegovo srce je odprto in sprejemajo?e, prav tak?na pa je tudi njegova hi?a.

Dragi bratje, to je teolo?ko jedro ?ivljenja pastirja. Okoli njega in seveda ?e vedno po?ivljene od istega Duha bi rad postavil druge nepogre?ljive kreposti: pastoralno modrost, ubo?tvo, popolno zdr?nost v celibatu in ?love?ke kreposti.

Pastoralna modrost je prakti?na modrost, ki vodi ?kofa pri njegovih odlo?itvah, pri vodenju, v odnosih z verniki in z njihovimi zdru?enji. Jasno znamenje modrosti je vodenje dialoga kot na?ina in metode v odnosih in tudi v predsedovanju v organih soudele?be, torej pri upravljanju sinodalnosti v delnih Cerkvah. Pod tem vidikom nam je pape? Fran?i?ek pomagal narediti velik korak naprej, ko s pedago?ko modrostjo vztraja na sinodalnosti kot razse?nosti ?ivljenja Cerkve. Pastoralna modrost omogo?a ?kofu tudi pri vodenju ?kofijske skupnosti tako s ovrednotenjem njenih izro?il kakor tudi s spodbujanjem novih poti in novih pobud.

Da bi pri?eval za Gospoda Jezusa, pastir ?ivi evangeljsko ubo?tvo. ?ivi preprosto, trezno in velikodu?no, dostojanstveno in isto?asno ustrezno pogojem ve?jega dela njegovega ljudstva. Revni ljudje morajo v njem najti o?eta in brata, ne pa se po?utiti nelagodno ob sre?anju z njim ali ko vstopijo v njegovo bivali??e. Osebno je nenavezan na bogastvo in ne podlega dajanju prednosti na podlagi njega ali drugih oblik mo?i. ?kof ne sme pozabljati, da je bil kot Jezus maziljen s Svetim Duhom in poslan, da prina?a veselo oznanilo ubogim (prim. Lk 4,18).

Skupaj z dejanskim ubo?tvom ?kof ?ivi tudi tisto obliko ubo?tva, ki je celibat in devi?tvo zaradi nebe?kega kraljestva (prim. Mt 19,12). Ne gre samo zato, da je neporo?en, ampak da ?ivi ?istost srca in vedenja in tako ?ivi hojo za Kristusom in vsem daje resni?no podobo Cerkve, svete in ?iste tako v udih kot v Glavi. Moral bo biti trden in dolo?en v soo?anju s situacijami, ki lahko povzro?ijo pohuj?anje, in z vsakim primerom zlorabe, zlasti v odnosu do mladoletnih, pri ?emer se bo dr?al veljavnih dolo?b.

Kon?no je pastir poklican, da goji tiste ?love?ke kreposti, ki so jih tudi koncilski o?etje hoteli omeniti v Odloku Presbyterorum Ordinis (?t. 3) in ki so tem bolj v veliko pomo? ?kofu v njegovi slu?bi in njegovih odnosih. Omenimo lahko zvestobo, iskrenost, velikodu?nost, odprtost razuma in srca, sposobnost veselja z veselimi in trpljenja s trpe?imi; in prav tako tudi samoobvladanje, obzirnost, potrpe?ljivost, diskretnost, velika nagnjenost k poslu?anju in k dialogu, pripravljenost na slu?enje. Tudi te kreposti, s katerimi je vsak izmed nas bolj ali manj obdarjen po naravi, lahko in moramo negovati v skladu z Jezusom Kristusom, z milostjo Svetega Duha.

Predragi, pripro?nja Device Marije ter svetih Petra in Pavla naj vam in va?im skupnostim izprosi milosti, ki jih najbolj potrebujete. Zlasti naj vam pomagajo, da boste mo?je ob?estva, da boste vedno spodbujali edinost med ?kofijskimi duhovniki, in da bo lahko vsak duhovnik brez izjeme do?ivljal ?kofovo o?etovstvo, bratstvo in prijateljstvo. Ta duh ob?estva opogumlja duhovnike v njihovem pastoralnem prizadevanju in delni Cerkvi daje rast edinosti.

Zahvaljujem se vam za spomin v molitvi! Tudi sam molim za vas in vas iz srca blagoslavljam.
--- 
Izpoved vere 
Dragi bratje v ?kofovstvu, zame je vzrok za veselje, da sem tukaj z vami ob va?em jubileju. Prihajate iz razli?nih cerkva sveta in razodevate vesoljni obraz Cerkve. Znamenje izpovedi vere, ki ga ?ivite vsako nedeljo s svojimi ?kofijskimi skupnostmi, danes postaja ?e posebej slovesna gesta na mestu, kjer je Peter pri?eval za Kristusa. In skupaj z mano, njegovim naslednikom, obnovite svojo zvestobo Knezu pastirjev. Ko se bo pojavil, si boste lahko zaslu?ili neminljiv venec slave. 
[Veroizpoved in molitev] 
[Blagoslov]