杏MAP导航

Leon XIV.

Homilija svetega o?eta 
Binko?tna ma?a 
8. junija 2025

Bratje in sestre, »Napo?il je za nas drag dan, v katerem je Gospod Jezus Kristus, poveli?an s svojim vnebohodom po vstajenju, poslal Svetega Duha« (Sv. AVGU?TIN, Govor 271, 1). In danes se o?ivlja tudi to, kar se je zgodilo v dvorani zadnje ve?erje: kakor silovit veter, ki nas strese, kakor bu?anje, ki nas prebudi, kot ogenj, ki nas razsvetli, se na nas spu??a dar Svetega Duha (prim. Apd 2,1-11).

Kot smo sli?ali v prvem berilu, Duh v ?ivljenju apostolov dela nekaj izrednega. Po Jezusovi smrti so se zaprli v strah in ?alost, sedaj pa kon?no prejemajo nov pogled in razumnost srca, ki jim pomaga razlagati dogodke, ki so se zgodili in intimno izkusiti navzo?nost Vstalega. Sveti Duh premaga njihov strah, zlomi njihove notranje verige, bla?i njihove rane, jih mazili z mo?jo in jim da pogum, da gredo ven naproti vsem, da bi oznanjali Bo?ja dela.

Odlomek iz Apostolskih del nam pove, da je bila takrat v Jeruzalemu mno?ica iz razli?nih krajev, kljub temu pa »jih je vsak sli?al govoriti v svojem jeziku« (v. 6). Tedaj so se ob binko?tih vrata dvorane zadnje ve?erje odprla, ker Sveti Duh odpira meje. Kot pravi Benedikt XVI.: »Sveti Duh nam daje razumeti. Premaga razkol, ki se je za?el v Babilonu – zmedo src, ki nas postavlja drugega proti drugemu – in odpre meje. […] Cerkev mora vedno znova postati to, kar je ?e: odpirati mora meje med ljudstvi in podreti ovire med razredi in rasami. V njej ne sme biti ne pozabljenih ne preziranih. V Cerkvi so samo svobodni bratje in sestre Jezusa Kristusa« (Homilija za binko?ti, 15. maja 2005). To je zgovorna podoba binko?ti, pri kateri bi se rad zadr?al skupaj z vami in premi?ljeval.

Duh opira meje najprej v nas. Je Dar, ki na?e ?ivljenje odpre za ljubezen. Ta Gospodova navzo?nost raztopi na?o trdoto, na?e zaprtosti, sebi?nosti, strahove, ki nas blokirajo, narcisizme, zaradi katerih se vrtimo samo okoli nas samih. Sveti Duh prihaja, da v nas izzove tveganje ?ivljenja, ki usiha, ker ga posrkava individualizem. ?alostno je opazovati, kako v svetu, v katerem se mno?ijo mo?nosti dru?enja, tvegamo, da bomo protislovno vedno bolj sami, vedno povezani, pa vendar nesposobni »mre?enja«, vedno potopljeni v mno?ico, a vendar ostajamo izgubljeni in osamljeni popotniki.

Bo?ji Duh pa nam da odkriti nov na?in gledanja ?ivljenja in ?iveti ?ivljenje. Odpre nas sre?anju s seboj onkraj mask, ki si jih nadevamo; vodi nas k sre?anju z Gospodom, ko nas u?i, da izkusimo njegovo veselje; prepri?a nas – po Jezusovih besedah, ki so bile pravkar oznanjene – da samo ?e ostanemo v ljubezni, prejmemo tudi mo? za spolnjevanje njegove Besede in se zato po njej tudi preobra?amo. Odpre meje v nas, da bi na?e ?ivljenje postalo gostoljuben prostor.

Poleg tega Duh odpira meje tudi v na?ih odnosih. Jezus namre? pravi, da je ta Dar ljubezen med Njim in O?etom, ki prihaja, da bo prebival v nas. In ko v nas prebiva Bo?ja ljubezen, postanemo sposobni, da se odpremo bratom, da premagamo svojo togost, da premagamo strah pred tistimi, ki so druga?ni, da vzgajamo strasti, ki vrejo v nas. Vendar Duh preobrazi tudi tiste najbolj skrite nevarnosti, ki onesna?ujejo na?e odnose, kot so nesporazumi, predsodki, instrumentalizacija. Mislim tudi – z veliko bole?ine – na oku?enje nekega odnosa z ?eljo po prevladi nad drugim, na dr?o, ki se pogosto kon?a v nasilju, kakor ?al dokazujejo ?tevilni in nedavni primeri feminicida.

Sveti Duh pa daje, da v nas dozorijo sadovi, ki nam pomagajo ?iveti resni?ne in dobre odnose: »Ljubezen, veselje, mir, potrpe?ljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22-23). Na ta na?in Duh ?iri meje na?ih odnosov z drugimi in nas odpira za veselje bratstva. To je odlo?ilno merilo tudi za Cerkev. V resnici smo Cerkev Vstalega in u?enci binko?ti samo, ?e med nami ni meja in ne delitev, ?e se v Cerkvi znamo pogovarjati in drug drugega sprejemati z vklju?evanjem na?ih razlik, ?e kot Cerkev postanemo sprejemajo? in gostoljuben prostor do vseh.

Kon?no Duh odpira meje tudi med ljudstvi. Ob binko?tih apostoli govorijo jezike tistih, ki jih sre?ajo in babilonski kaos je ko?no pomirjen s harmonijo, ki prihaja iz Duha. Ko bo?ji Dih zedini na?a srca in nam v drugem poka?e obraz brata, na?e razlike ne postanejo prilo?nost za delitve in konflikt, ampak skupna dedi??ina, iz katere lahko vsi zajemamo in ki nas vse skupaj usmerja na pot bratstva.

Duh ru?i meje in podira zidove brezbri?nosti in sovra?tva, ker nas »u?i vsega« in nas »spominja Jezusovih besed« (prim Jn 14,26). Zato nas najprej u?i, spominja in v na?a srca vtisne zapoved ljubezni, ki jo je Gospod postavil v sredi??e in vrhunec vsega. In kjer je ljubezen, ni prostora za predsodke, za varnostne razdalje, ki nas oddaljujejo od bli?njega, za logiko izklju?evanja, za katero vidimo, da se ?al pojavlja tudi v politi?nih nacionalizmih.

Pape? Fran?i?ek je prav ob praznovanju binko?ti pripomnil, da je »danes v svetu toliko nesloge, toliko razdeljenosti. Vsi smo povezani, pa se vendar znajdemo lo?eni med seboj, omamljeni od brezbri?nosti in zatirani zaradi osamljenosti (Homilija, 28. maja 2023). Tragi?no znamenje vsega tega so vojne, ki pretresajo na? planet. Kli?imo Duha ljubezni in miru, da bo odprl meje, podrl zidove, razkrojil sovra?tvo in nam pomagal ?iveti kot otroci edinega O?eta, ki je v nebesih.

Bratje in sestre, binko?ti so, ki prenavljajo Cerkev, prenavljajo svet! Naj silovit veter Duha pride na nas in v nas, odpre meje srca, nam da milost sre?anja z Bogom, raz?iri obzorja ljubezni in podpre na?e napore za graditev sveta, v katerem vlada mir.

Naj nas spremlja in posreduje za nas presveta Marija, ?ena binko?ti, Devica, ki jo je obiskal Sveti Duh, Mati, polna milosti.