Pape? rimski kuriji: zgodovinski spomin in misijonarska razse?nost Cerkve
K pomembnemu poslanstvu Cerkve, zlasti pa k slu?enju Petrovega naslednika, daje vsak svoj prispevek, ko svoje vsakodnevno delo opravlja z zavzetostjo, vero in molitvijo. Da bi bili graditelji edinosti na delovnem mestu, naj neizogibne nesporazume premagujejo s potrpe?ljivostjo in poni?nostjo, se postavi v vlogo drugih, se izogiba predsodkom, pa tudi z velikim odmerkom humorja.
Govor pape?a Leona XIV. rimski kuriji, zaposlenim pri Svetem sede?u, na vatikanskem governatoratu in rimskem vikariatu, 24. maj 2025
Dragi bratje in sestre!
Vesel sem, da lahko pozdravim vse vas, ki tvorite delovne skupnosti rimske kurije, governatorata in rimskega vikariata.
Pozdravljam vodje dikasterijev in druge predstojnike, vodje uradov in vse uradnike; pa tudi oblasti mesta Vatikan, upravitelje in zaposlene. Zelo sem vesel, da so prisotni tudi ?tevilni dru?inski ?lani, ki so izkoristili ta sobotni dan.
To na?e prvo sre?anje vsekakor ni ?as za programske govore, temve? prilo?nost, da se vam zahvalim za slu?bo, ki jo opravljate, to slu?bo, ki jo jaz tako reko? »dedujem« od svojih predhodnikov. Zares vam hvala! Da, kot veste, sem pri?el ?ele pred dvema letoma, ko me je ljubljeni pape? Fran?i?ek imenoval za prefekta Dikasterija za ?kofe. Takrat sem zapustil ?kofijo Chiclayo v Peruju in pri?el delat sem. Kak?na sprememba! In zdaj ... Kaj naj re?em? Samo to, kar je Simon Peter rekel Jezusu ob Tiberijskem jezeru: »Gospod, ti vse ve?, ti ve?, da te ljubim« (Jn 21,17).
Pape?i se zamenjajo, kurija ostaja. To velja za ?kofijske kurije v vsaki krajevni Cerkvi. In velja tudi za kurijo rimskega ?kofa. Kurija je ustanova, ki ohranja in prena?a zgodovinski spomin Cerkve, slu?be njenih ?kofov. To je zelo pomembno. Spomin je bistven element ?ivega organizma. Ni usmerjen le v preteklost, temve? hrani sedanjost in usmerja prihodnost. Brez spomina se pot izgubi, izgubi se smisel poti.
To je prva misel, ki bi jo rad delil z vami: delati v rimski kuriji pomeni pomagati ohranjati spomin apostolskega sede?a v bistvenem pomenu, ki sem ga pravkar omenil, da bi se pape?eva slu?ba lahko izvajala na najbolj?i mo?ni na?in. Po analogiji lahko to re?emo tudi za slu?be Mestne dr?ave Vatikan.
Poleg tega bi rad izpostavil ?e en vidik, ki dopolnjuje vidik spomina, to je misijonarska razse?nost Cerkve, kurije in vsake ustanove, povezane s petrinsko slu?bo. Pri tem je zelo vztrajal pape? Fran?i?ek, ki je v skladu z na?rtom, napovedanem v , reformiral rimsko kurijo z vidika evangelizacije z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium. In to je storil po zgledu svojih predhodnikov, zlasti svetega Pavla VI. in svetega Janeza Pavla II.
Kot verjetno veste, je misijonska izku?nja del mojega ?ivljenja, in to ne le kot kr??ene osebe, kar velja za vse nas kristjane, ampak ker sem bil kot avgu?tinski redovnik misijonar v Peruju in je sredi perujskega ljudstva dozorel moj pastoralni poklic. Gospodu se ne morem dovolj zahvaliti za ta dar! Nato je klic, da bi slu?il Cerkvi tukaj v rimski kuriji, pomenil novo poslanstvo, ki sem ga zadnji dve leti delil z vami. In ga ?e nadaljujem in ga bom nadaljeval, dokler bo Bog hotel, v tej slu?bi, ki mi je bila zaupana.
Zato vam ponavljam tisto, kar sem rekel v svojem prvem pozdravu, 8. maja zve?er: »Skupaj moramo iskati, kako biti misijonarska Cerkev, Cerkev, ki gradi mostove, dialog in je vedno odprta, da bi […] sprejemala z odprtimi rokami; vse, vse tiste, ki potrebujejo na?o karitativnost, na?o navzo?nost, dialog in ljubezen.« Te besede so bile namenjene Cerkvi v Rimu. In sedaj jih ponavljam, pri tem pa mislim na poslanstvo te Cerkve do vseh Cerkva in celotnega sveta, da slu?i ob?estvu, edinosti, ljubezni in resnici. Gospod je to nalogo zaupal Petru in njegovim naslednikom, vsi vi pa na razli?ne na?ine sodelujete pri tem velikem delu. Vsak daje svoj prispevek, ko svoje vsakodnevno delo opravlja z zavzetostjo in tudi z vero, kajti vera in molitev sta kot sol za hrano, dajeta okus.
?e moramo torej vsi sodelovati v velikem cilju edinosti in ljubezni, posku?ajmo to storiti predvsem s svojim ravnanjem v vsakdanjih situacijah, za?en?i tudi v delovnem okolju. Vsak je lahko graditelj edinosti z dr?ami do sodelavcev, ko neizogibne nesporazume premaguje s potrpe?ljivostjo in poni?nostjo, se postavi v vlogo drugih, se izogiba predsodkom, pa tudi z velikim odmerkom humorja, kot nas je to u?il pape? Fran?i?ek.
Dragi bratje in sestre, iz srca se vam zahvaljujem! Smo v mesecu maju: skupaj prosimo Devico Marijo, naj blagoslovi rimsko kurijo in mesto Vatikan ter tudi va?e dru?ine, zlasti otroke, ostarele ter bolne in trpe?e osebe.
