杏MAP导航

Vatican News

Danes ste naslednik mo?a, po imenu Simon. Na kaj vas spominja svetopisemski odlomek, ko Jezus pokli?e Simona Petra (prim. Lk 5,1-11)?

Na mnoge stvari. Na to, da Jezus pokli?e Simona izmed ljudstva, ne lo?i ga od ljudstva. Ljudi je veliko in Jezus jim pridiga, ljudje pa ga hodijo poslu?at, ker so ?ejni Bo?je besede. Jezus govori kot nekdo, ki ima oblast.

Prvi?, Jezus vedno pokli?e svoje duhovnike izmed ljudstva. ?e bi Peter pozabil na svoje poreklo, bi izdal Jezusov na?rt, ustanovil bi elito. Ne! Pastir mora biti z ovcami. Zato je pastir.

Drugi?, znamenja, ki jih naredi Jezus, ne le oblast njegove besede. Ker mu zaupajo, naredi tisti ?udoviti ?ude?, ki ga nih?e ni pri?akoval. Tam, kjer je Jezus, se ?uti njegova mo?; in Peter se bo, ko bo dvomil, ko ne bo imel mo?i, spomnil na ta ?ude?, da je Gospod zmo?en spremeniti stvari.

Kaj stori Peter, ko vidi, da je Jezus naredil ?ude?? Poklekne pred njim, po?uti se kot nek ni?, ?uti poni?nost, prizna, da je omejen, da je gre?nik. »Pojdi od mene, Gospod, ker sem gre?en ?lovek!« In tako Jezus pride do tistega, do ?esar ?eli priti.

Petrova pot je biti z ljudmi, da bi poslu?ali Gospoda. Odriniti in loviti ribe, kot mu naro?i Gospod, in potem naredi ta ?ude?.

Tretji?, Simon prizna svojo majhnost, da ni ni?, in re?e Gospodu: »Pojdi od mene, ker sem gre?nik.« »Prav zato, ker si gre?nik, ker si ?el za mano, bom iz tebe naredil ribi?a ljudi.« To je ?etrti korak.

Ko ga Jezus mazili – ?kofa, duhovnika – ga mazili, ker je pastir. Ne mazili ga zato, da bi ga povi?al, da bi bil vodja nekega urada. Ne mazili ga zato, da bi politi?no organiziral dr?avo. Ne. Mazili ga, da bi bil pastir.... in Peter pusti vse.

Kako se Vi po?utite na Petrovem mestu?

?utim, da me Gospod spremlja, da je On ta, ki izbira, da je On za?el to zgodbo. On je za?el z mano, On me je poklical, On me je spremljal. In kljub mojim nezvestobam, saj sem gre?nik kot Peter, me On ne zapu??a. ?utim, da skrbi zame.

Naslednji prizor je iz Matejevega evangelija, ko apostol Peter izpove svojo vero (prim. Mt 16,13-20).

Jezus naredi raziskavo, ?eli poslu?ati. In pravi: »Kaj pravijo ljudje o meni?« »Pravijo, da si prerok, da si Janez Krstnik.« Potem, ko je Jezus vpra?al, kaj pravijo ljudje, pa vpra?a ?e u?ence: »Pa vi?« Izzove jih. Jezus se na nas obra?a z vpra?anjem: »Kaj pravi? o sebi, kaj pravi? o meni?« To je pogovor z Jezusom. Kli?e nas po imenu.

Peter se je ?e prej pokazal kot voditelj, saj mu je Jezus ?e prvi dan, ko ga je spoznal in mu spremenil ime, rekel: »Ti si Simon, a imenovali te bodo Peter.« Postavil ga je za podporno skalo skupine. In Peter mu izpove vero, v celoti se mu preda. Predstavljajte si prizor, ko nekdo nekomu re?e: »Ti nisi ne ta ne oni, ti si Bog, si Bo?ji Sin.« ?e bi danes to komu rekli, bi vas odpeljali v bolni?nico, rekli bi, da ste izgubili glavo. Popolnoma se izro?i in Jezus pojasni, od kod mu pogum: »Kajti tega ti ni razodela nobena znanost, ampak O?e po svojem Duhu.« In tako Jezus potrdi Petra v njegovem imenu: »Ti, Simon, Janezov sin, si skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« Na krhkosti ?loveka, ki ima trdnost skale v tak?ni meri, v kakr?ni se opira na Jezusovo besedo. Ko se oddalji od Jezusove besede je kot vsak drug ?lovek, nima trdnosti skale. Zato ga je izbral, ker je bil trden kot skala.

Peter se ?udi temu, kar mu re?e Jezus: »To ti je razodel moj O?e.« In Jezus pravi: »No, vedite, da bom ?el v Jeruzalem in tam me ?akajo grozne stvari. Obsodili me bodo, me ubili, me kri?ali, a jaz bom vstal.«

In Peter, ki se ?e ?uti kot mali ?ef skupine, Jezusa potegne k sebi in mu pravi: »Gospod, prosim, tega pa ne.« Jezus, ki je Petra ?e hvalil in mu rekel »Ti si zavetje razodetja mojega O?eta«, ga sedaj graja. Re?e mu: »Pojdi stran od mene! Kaj pa govori?? Satan!« Kar je najslab?a ?alitev. Zakaj? Ker ga ho?e oddaljiti od njegove poti kri?a. To je velik popravek prvemu pape?u Petru.

Ko se Peter zmoti v veri, mu Jezus re?e: »Ne, to je od satana. Pot je kri?.« Z drugimi besedami, moje zaupanje je postavljeno v Jezusovo besedo, ki daje trdnost, ko me izbere, in mi da zau?nico, ko naredim napako.

V?asih se je zelo te?ko soo?iti z izzivi in napadi posvetnega sveta, vendar pa je ?e bolj bole?e soo?iti se z napadi od znotraj. Toda Jezus pravi: »Ti si Peter.« Zdaj ste Vi Petrov naslednik. In tudi ?e pridejo vsi ti napadi, sile zla ne bodo zmagale, pravi Bo?ja beseda (prim. Mt 16,13-20).

Katere sile ne bodo zmagale, kaj pravi Jezus? Sile zla, peklenske sile, torej ko upanja ne polagamo v O?etovo razodetje ali Jezusovo izbiro, ampak v druga sredstva, na primer v denar. »Dobro nam gre, saj imajo denar.« Predstavljajte si duhovnika, ?kofa, ki re?e: »Na?i cerkvi gre dobro, imamo laike, ki nam dajejo denar.« Ne polagajte svojega upanja tja, ker se boste zru?ili. To so peklenske sile in ne sile O?etovega razodetja.

Jezusa so ?alili, ga kri?ali; in ?e so to storili Njemu, kdo sem potem jaz, da tega ne bi storili meni. ?e so tako ravnali z U?iteljem, bodo tako ravnali s katerim koli u?encem, s komer koli od nas, pa ?etudi je pape?. To nas u?ijo mnogi mu?enci v Cerkvi.

O Jezusu in apostolu Petru beremo. »Peter se je u?alostil, ker mu je tretji? rekel: “Ali me ima? rad?” in mu je rekel: “Gospod, ti vse ve?, ti ve?, da te imam rad.” Jezus mu je rekel: “Hrani moje ovce! Resni?no, resni?no, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postara?, bo? raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor no?e?” (prim. Jn 21,15-19).

To je bila potrditev in obljuba. Ko ga je Peter izpovedal, mu je Jezus obljubil, da ga peklenska vrata ne bodo premagala, da bo stal trdno, dokler bo stal na skali. Tu to trikrat potrdi. Peter se u?alosti, ker se spomni, da ga je trikrat zanikal, in nazadnje ga Gospod ?e tretji? potrdi. Ali mu morda re?e »Odslej se ti ne bo zgodilo ni? slabega, zdaj bo? imel vso mo?, imel bo? ves denar, ljudje ti bodo sledili«? Ali mu to re?e? Ne! Pravi mu: »Pojdi naprej, kajti ko bo? star, bo? ?el tja, kamor ne bo? hotel, odvedli te bodo tja, kamor ne bo? hotel, slekli te bodo in kon?al bo? kot jaz, kri?an.« Gospod Petru obljubi svojo pot, pot kri?a, pot popolne podaritve samega sebe, pot zaupanja samo v Njega.

Zanimivo je, da Peter v drugem odlomku pove, da je Jezus Bo?ji Sin – to izjavi v mo?i Svetega Duha –, nato pa izgubi orientacijo. In ko Jezus govori o kri?u, ga posku?a prepri?ati o nasprotnem. Peter zapade v posvetno razmi?ljanje in enako se zgodi tudi tukaj. Jezus mu to pove, Peter to sprejme, se nato obrne proti Janezu in Jezusa vpra?a: »Gospod, kaj pa ta tukaj, kaj bo z njim?« (prim. Jn 21,20-23). To je Peter opravljivec, je tisti Peter, ki ?e v istem trenutku pozabi, kaj mu je rekel Gospod, in obrekuje drugega.

Tak?ni smo tudi mi, toda Gospod za nas skrbi s svojo mo?jo, tudi ko nas ?aka mu?eni?tvo, nas spremlja s svojo roko. In ko govorimo o mu?eni?tvu, bi za konec rad spregovoril o dana?njih mu?encih. Danes je ve? mu?encev kot na za?etku Cerkve. Kr??anskih mu?encev, mu?encev, ki so zgolj zaradi dejstva, da so kristjani, obglavljeni, ker izpovedujejo Jezusa. Mu?enci, ki so v zaporu, ker izpovedujejo Jezusa. To so na?i bratje! To je Cerkev mu?encev. To je Cerkev, ki zmaguje, in ne Cerkev z denarjem v bankah. To je Cerkev mu?encev, Cerkev pri?evanja. Ker mu?eni?tvo pomeni pri?evanje. Omenil sem tiste, ki darujejo svoja ?ivljenja, toda tudi tisti mo?ki, tista ?enska, ki vsak dan delata, da bi svoje otroke vzgajala v kr??anskem ?ivljenju in jim dajala pri?evanje, sta mu?enca. »Ne, o?e, kako je vendar lahko nekdo mu?enec, ?e ga niso ubili?« Mu?enec pomeni pri?evalec. Mu?eni?tvo je pri?evanje, to je prevod gr?ke besede. Vsak Jezusov pri?evalec je mu?enec, to pomeni, da pri?uje. Tudi on pomaga Cerkvi hoditi naprej.