Pape?ev grob bo iz marmorja iz Ligurije, de?ele njegovih starih star?ev
Edoardo Giribaldi – Vatikan
Na nagrobniku svetega o?eta bo samo napis »Franciscus« in reprodukcija njegovega pektorala (naprsnega kri?a). Grobnica je pripravljena v ni?i med kapelo, kjer se nahaja podoba Marije, Re?iteljice rimskega ljudstva (Salus Populi Romani), in kapelo Sforza, v bli?ini oltarja sv. Fran?i?ka.
Od Cogorna do Buenos Airesa
Kot je za vatikanske medije dejala Enrica Sommariva, pod?upanja ob?ine Cogorno z nekaj ve? kot 5.000 prebivalci, so vedeli, da dru?ina pape?a Fran?i?ka izvira iz njihovih krajev. V kraju Tigullio se je 20. januarja 1850 rodil Vincenzo Girolamo Sivori. Od?el je v Buenos Aires in umrl mlad, leta 1882, vendar pravo?asno, da je spoznal svojo vnukinjo Regino Marijo Sivori, mamo Jorgeja Bergoglia. Na njegovi rojstni hi?i pastelne rumene barve, ki je zna?ilna za te kraje, od leta 2018 visi spominska plo??a iz skrilavca, ki pri?a o koreninah pape?a Fran?i?ka.
»Veliko darilo. Zadnje presene?enje«
Presenetljivo je, da je sveti o?e pogosto skrival svojo vez z Ligurijo. Kot je dejala pod?upanja Cogorna, so nameravali prinesti v Rim vsaj eno zrno iz njihove de?ele, potem pa so izvedeli za presenetljivo novico.
Vincenzo Sivori in Caterina Sturla sta bila praded in prababica pape?a Fran?i?ka. Angela Sivori, ki ?e danes ?ivi v Cogornu, je neko? ob klicu iz Buenos Airesa in dru?inskem drevesu, poslanem po elektronski po?ti, na svoje veliko presene?enje odkrila, da je sestri?na pape?a Fran?i?ka. Njena h?i, Cristina Cogorno, je dejala, da je ?elja svetega o?eta, naj bo njegov nagrobnik iz kamna, od koder izhajajo njegovi stari star?i, zanje »veliko darilo; ?e zadnje presene?enje«.
»Kon?no poznam Sivorijeve!«
Razlogi za pape?evo odlo?itev ostajajo intimni, tihi. V ?asu svojega pontifikata ?e nikoli ni tako odprto pokazal te vezi z Ligurijo, sorodnike je obiskal v Piemontu. Kljub temu pa sta dva trenutka morda pustila svoj pe?at. Prvi je bil v Genovi maja 2017. Cristina Cogorno se spominja, da je bila takrat njena mama stara 87 let in do zadnjega niso vedeli, ?e se bodo lahko sre?ali s pape?em med obiskom v njihovih krajih. Potem pa so jih tri dni pred prihodom poklicali iz Vatikana in potrdili, da jih bo sprejel. »Postavili smo se v vrsto, sedem nas je bilo. In pozdravil nas je kot bratranec, ki je pri?el "s konca sveta". Ob stisku roke se je nasmehnil in vzkliknil: "Kon?no poznam Sivorijeve!«, je ?e dodala Cogorno.
Skrilavec v dar
Drugi trenutek pa sega v leto 2015, ko je Filharmoni?na dru?ba Sestri Levante pri?la igrat na splo?no avdienco 18. marca, dobri dve leti po pape?evi izvolitvi. Med prisotnimi je bil tudi predsednik Francesco Gardella. Filharmoniki so igrali ?e za Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., vendar gre po Gardellovih besedah vedno za posebno do?ivetje. Pravi, da jih je pape? Fran?i?ek lepo pozdravil in da ga ?e danes oblije kurja polt, ko se spomni na ta dogodek. Ob omenjeni prilo?nosti so svetemu o?etu poklonili basrelief na skrilavcu, na katerem je upodobljena cerkev sv. Lovrenca iz kraja njegovih prednikov, s podstavkom. Pape? ga je sprejel v ti?ini, vendar pa je dejanje pustilo svoj pe?at; sedaj je tista neizre?ena vez postala ve?na.
»Kamen ljudstva«
Po besedah France Garbarino, predsednice okro?ja skrilavca, ki zdru?uje osemnajst kamnolomov in dvanajst podjetij v Liguriji, med skrilavcem in du?o pape?a Fran?i?ka obstaja nenavadna, globoka povezava. »Ne gre za plemenit kamen. Od nekdaj je bil kamen ljudi.« Skromen, odporen, bistven. Prav tako kot pape?, vedno blizu zadnjemu. Material, ki se ne vsiljuje, ampak spremlja. Utrjuje poti, kakor pripovedujejo Montalejevi verzi. »To je topel kamen. ?e se dotakne? marmorja, za?uti? mraz. Skrilavec pa vra?a toploto,« je dodala Garbarino. Kot bo?anje, kot navzo?nost, ki potola?i. Pape? ne?nosti, ki se ni bal skloniti. In potem je tu ?e barva. ?rna, globoka. Vendar nikoli mra?na. »Prilega se vsem drugim materialom,« poudarja Garbarino. Skrilavec ne izklju?uje, ampak se prilagaja. Kot pape?, ki je lahko govoril z vsemi. Pogovarjal se je z vernimi in nevernimi, z oddaljenimi kulturami, s tistimi, ki i??ejo, in s tistimi, ki so izgubili na poti.
