Pape? Fran?i?ek: To ?vse?, ki je vstali Kristus, odpira na?e ?ivljenje upanju
Pape? Fran?i?ek
HOMILIJA SVETEGA O?ETA
Dnevna ma?a na veliko no?
20. april 2025
Ko je Marija iz Magdale videla, da je kamen od groba odvaljen, je stekla, da bi ?la to povedat Petru in Janezu. Ko sta u?enca prejela to presenetljivo novico, sta tudi ona ?la ven in – pravi evangelij – oba skupaj tekla (Jn 20,4). Vse glavne osebe velikono?nih pripovedi te?ejo! In ta tek izra?a po eni strani skrb, kaj ?e so odnesli Gospodovo telo; po drugi pa Magdalenin, Petrov in Janezov tek govori o hrepenenju, o sr?nih vzgibih, o notranji dr?i ?loveka, ki se loti iskanja Jezusa. On je namre? vstal od mrtvih in ga zato ni ve? najti v grobu. Treba ga je iskati drugje.
To je velikono?no oznanilo: treba ga je iskati drugje. Kristus je vstal, ?iv je! Ni ostal ujetnik smrti, ni ve? zavit v potni prt in ga torej ne moremo zapreti v lepo zgodbo, ki se jo pripoveduje, ne moremo iz njega narediti junaka preteklosti ali si ga zamisliti kot kip, postavljen v dvorano kakega muzeja! Nasprotno, treba ga je iskati in zato ne moremo ostati pri miru. Zganiti se moramo, iti ven, da bi ga iskali. Iskali v ?ivljenju, iskali v obli?ju bratov, iskali v vsakdanjosti, iskali povsod razen v tistem grobu.
Iskati ga vedno. Kajti ?e je vstal od mrtvih, je navzo? povsod, biva med nami, se skriva in se odkriva tudi danes v sestrah in bratih, ki jih sre?ujemo na poti, v najbolj brezimnih in nepredvidljivih okoli??inah na?ega ?ivljenja. On je ?iv in ostaja vedno z nami, preliva solze trpe?ih in mno?i lepoto ?ivljenja v malih dejanjih ljubezni vsakega od nas.
Zato je velikono?na vera, ki nas odpira za sre?anje z vstalim Gospodom in nas pripravlja, da ga sprejmemo v svoje ?ivljenje, nekaj povsem drugega kot stati?na urejenost ali mirna ustalitev v neki verski gotovosti. Nasprotno, velika no? nas predaja v gibanje, nas potiska v tek kakor Marijo iz Magdale in kakor u?enca. Vabi nas, naj imamo o?i odprte za »pogled onstran«, da bi opazili Jezusa, ?ivega, kakor Boga, ki se razodeva in se tudi danes pojavlja, nam govori, hodi pred nami in nas presene?a. Kakor Marija iz Magdale lahko vsak dan izkusimo, kako izgubljamo Gospoda, ampak vsak dan lahko tudi te?emo, da bi ga spet iskali, vedo? z gotovostjo, da se pusti najti in da nas razsvetljuje z lu?jo svojega vstajenja.
Bratje in sestre, glejte, to je najve?je upanje na?ega ?ivljenja: to ubogo, krhko in ranjeno ?ivljenje lahko ?ivimo, ?e se oprimemo Kristusa, ker je on premagal smrt, premaguje na? mrak in bo premagal temo sveta, da bi nas o?ivil s seboj v veselju, in to za vedno. Proti temu cilju, kakor pravi apostol Pavel, te?emo tudi mi in pri tem pozabljamo, kar je za nami, in se stegujemo proti temu, kar je pred nami (prim. Flp 3,12-14). Podvizajmo se torej, ko gremo Kristusu naproti, z urnim Magdaleninim, Petrovim in Janezovim korakom.
Sveto leto nas spodbuja, naj v sebi obnovimo dar tega upanja, naj vanj potopimo svoje trpljenje in svoje skrbi, naj z njim oku?imo tiste, ki jih sre?ujemo na poti, naj temu upanju izro?imo prihodnost svojega ?ivljenja in usodo ?love?tva. Zato ne moremo zaparkirati svojega srca v prividih tega sveta in ga zapreti v ?alost; te?i moramo, polni veselja. Tecimo Jezusu naproti, odkrijmo neprecenljivo milost njegovega prijateljstva. Pustimo, da njegova beseda ?ivljenja in resnice razsvetli na?o pot. Kakor je rekel veliki teolog Henri de Lubac, »bi nam moralo zadostovati, ?e razumemo tole: kr??anstvo je Kristus. Ni?, resni?no, ni? drugega. V Kristusu imamo vse« (Les responsabilités doctrinales des catholiques dans le monde d’aujourd’hui, Paris 2010, 276).
In to »vse«, ki je vstali Kristus, odpira na?e ?ivljenje upanju. On je ?iv, on ho?e tudi danes obnoviti na?e ?ivljenje. Njemu, ki je premagal greh in smrt, ho?emo re?i: »Gospod, na ta praznik te prosimo za ta dar: da bi bili tudi mi novi, da bi ?iveli to ve?no novost. O Bog, otresi z nas ?alostni prah navade, utrujenosti in razo?aranja. Daj nam veselje, da se vsako jutro zbudimo z za?udenimi o?mi, ko vidimo nepredstavljive barve tistega jutra, ki je enkratno in druga?no od vseh drugih. […] Vse je novo, Gospod, ni? se ne ponavlja, ni? ni starega« (A. Zarri, Quasi una preghiera).
Sestre, bratje, v ?ude?u velikono?ne vere, ko v svojih srcih nosimo vsa pri?akovanja miru in osvoboditve, lahko re?emo: »S teboj, Gospod, je vse novo. S teboj se vse za?enja znova«.
Kardinal Comastri je na koncu dejal: »Naj dodam: Hvala, hvala pape?u Fran?i?ku za to mo?no povabilo, da ponovno prebudi na?o vero v vstalega in ?ivega Jezusa, ki je vedno prisoten poleg nas. Hvala pape?u Fran?i?ku in blagoslovljeno veliko no?!«
