杏MAP导航

NOTARSKA LISTINA O POBO?NEM PREHODU NJEGOVE SVETOSTI FRAN?I?KA

SMRT, POLAGANJE IN POKOP FRAN?I?KA SVETEGA SPOMINA

Z nami romar upanja, vodnik in spremljevalec na poti do velikega cilja, h kateremu smo poklicani, do nebes, je 21. aprila svetega leta 2025 ob 7.35, ko je velikono?na lu? razsvetlila drugi dan osmine, velikono?ni ponedeljek, od?el s tega sveta k O?etu ljubljeni pastir Cerkve Fran?i?ek. Celotna kr??anska skupnost, ?e posebej ubogi, se je zahvaljevala Bogu za dar njegovega slu?enja, ki ga je opravljal s pogumom in zvestobo evangeliju in Kristusovi skrivnostni nevesti.

Fran?i?ek je bil 266. pape?. Njegov spomin ostaja v srcu Cerkve in vsega ?love?tva.

Jorge Mario Bergoglio, izvoljen za pape?a 13. marca 2013, se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v dru?ini izseljencev iz Piemonta: o?e Mario je bil ra?unovodja, zaposlen na ?eleznici, mati Regina Sivori pa je skrbela za dom in vzgojo petih otrok. Po diplomi kemijskega tehnika se je odlo?il za duhovni?ko pot in najprej vstopil v ?kofijsko semeni??e, 11. marca 1958 pa je prestopil v noviciat Dru?be Jezusove. Humanisti?ni ?tudij je opravil v ?ilu, leta 1963 pa se je vrnil v Argentino in diplomiral iz filozofije na kolegiju svetega Jo?efa v San Miguelu. Bil je profesor knji?evnosti in psihologije na kolegiju Brezmade?ne v Santa Fé in na kolegiju Odre?enika v Buenos Airesu. Nad?kof Ramón José Castellano ga je 13. decembra 1969 posvetil v duhovnika, 22. aprila 1973 pa je pri jezuitih izrekel ve?ne redovne zaobljube. Potem ko je opravljal slu?bo magistra novincev v Villi Barilari v San Miguelu, profesorja na teolo?ki fakulteti, konzultorja province Dru?be Jezusove in rektorja kolegija, je bil 31. julija 1973 imenovan za provinciala jezuitov v Argentini. Po letu 1986 je nekaj let pre?ivel v Nem?iji, kjer je dokon?al doktorsko disertacijo, po vrnitvi v Argentino pa ga je kardinal Antonio Quarracino ?elel za svojega tesnega sodelavca. Janez Pavel II. ga je 20. maja 1992 imenoval za naslovnega ?kofa Auce in pomo?nega ?kofa Buenos Airesa. Za ?kofovsko geslo si je izbral Miserando atque eligendo, v svoj grb pa je vstavil kristogram IHS, simbol Dru?be Jezusove. 3. junija 1997 je bil povi?an v nad?kofa pomo?nika v Buenos Airesu, po smrti kardinala Quarracina pa ga je 28. februarja 1998 nasledil kot nad?kof, primas Argentine, ordinarij za vernike vzhodnega obreda, ki prebivajo v dr?avi, in veliki kancler katoli?ke univerze. Janez Pavel II. ga je na konzistoriju 21. februarja 2001 imenoval za kardinala z naslovom svetega Roberta Bellarmina. Oktobra naslednje leto je bil pomo?nik generalnega poro?evalca na 10. redni generalni skup??ini ?kofovske sinode.

V svoji nad?kofiji je bil preprost in zelo priljubljen pastir, ki je hodil naokrog podolgem in po?ez, tudi s podzemno ?eleznico in avtobusom. ?ivel je v stanovanju in si sam pripravljal ve?erjo, saj se je po?util kot eden od ljudi.

Po odstopu Benedikta XVI. so ga kardinali, zbrani v konklavu, 13. marca 2013 izvolili za pape?a in si je nadel ime Fran?i?ek, saj je po zgledu svetnika iz Assisija ?elel skrbeti predvsem za najrevnej?e na svetu. Z lo?e blagoslovov se je predstavil z besedami: »Bratje in sestre, dober ve?er! In zdaj za?nimo to pot: ?kof in ljudstvo. To potovanje rimske Cerkve, ki je tista, ki v ljubezni predseduje vsem Cerkvam. Pot bratstva, ljubezni in zaupanja med nami.« In ko je sklonil glavo, je dejal: »Prosim vas, da molite h Gospodu, naj me blagoslovi: molitev ljudstva, ki prosi za blagoslov za svojega ?kofa.« 19. marca, na slovesni praznik svetega Jo?efa, je uradno za?el svojo petrinsko slu?bo.

Fran?i?ek, ki je bil vedno pozoren na najrevnej?e in tiste, ki jih je dru?ba zavrgla, se je takoj po izvolitvi odlo?il, da bo ?ivel v Domu svete Marte, ker ni mogel brez stika z ljudmi, in ?e od prvega velikega ?etrtka je ?elel obhajati ma?o spomina zadnje ve?erje zunaj Vatikana, vsaki? pa je ?el v zapore, centre za osebe s posebnimi potrebami ali odvisnike od drog. Duhovnikom je priporo?al, naj bodo vedno pripravljeni podeljevati zakrament usmiljenja, naj imajo pogum zapustiti zakristijo in iti iskat izgubljene ovce ter naj pu??ajo cerkvena vrata odprta za sprejem vseh, ki si ?elijo sre?anja z obli?jem Boga O?eta.

Svojo petrinsko slu?bo je opravljal z neutrudno predanostjo dialogu z muslimani in predstavniki drugih verstev, ki jih je ob?asno skliceval na molitvena sre?anja in podpisoval skupne izjave v prid soglasju med pripadniki razli?nih verstev, kot je dokument o ?love?kem bratstvu, podpisan 4. februarja 2019 v Abu Dabiju s sunitskim voditeljem al-Tayyebom. Njegova ljubezen do odrinjenih, starej?ih in najmlaj?ih ga je vodila k ustanovitvi svetovnih dni revnih, starih star?ev in otrok. Uvedel je tudi nedeljo Bo?je besede.

Bolj kot vsi njegovi predhodniki je raz?iril kardinalski zbor in sklical deset konzistorijev, na katerih je imenoval 163 kardinalov, od tega 133 volivcev in 30 nevolivcev, iz 73 dr?av, od katerih jih 23 ?e nikoli ni imelo svojega kardinala. Sklical je pet zasedanj ?kofovske sinode, tri redna generalna zasedanja, posve?ena dru?ini, mladim in sinodalnosti, izredno zasedanje, spet posve?eno dru?ini, in posebno zasedanje za Panamazonsko regijo.

Vedno znova se je oglasil v obrambo nedol?nih. Ob ?irjenju pandemije covida-19 je 27. marca 2020 zve?er na Trgu svetega Petra, katerega kolonada je simboli?no objemala Rim in svet, ?elel sam moliti za ?love?tvo, prestra?eno in ranjeno zaradi neznane bolezni. Zadnja leta njegovega pontifikata so bila pre?eta s ?tevilnimi pozivi k miru, proti tretji svetovni vojni po kosih po razli?nih dr?avah, zlasti v Ukrajini, pa tudi v Palestini, Izraelu, Libanonu in Mjanmaru.

Po desetdnevni hospitalizaciji 4. julija 2021 zaradi operacije v polikliniki Agostino Gemelli je bil Fran?i?ek 14. februarja 2025 ponovno sprejet v isto bolni?nico, kjer je zaradi dvostranske plju?nice ostal 38 dni. Vrnil se je v Vatikan in zadnje tedne svojega ?ivljenja pre?ivel v Domu svete Marte ter se do konca in z enako vnemo posvetil svoji petrinski slu?bi, ?eprav ?e vedno ni popolnoma okreval. Na velikono?no nedeljo, 20. aprila 2025, se je ?e zadnji? pojavil v lo?i bazilike svetega Petra in podelil slovesni blagoslov Urbi et Orbi.

U?iteljski nauk pape?a Fran?i?ka je zelo bogat. Kot pri?a treznega in poni?nega sloga, ki temelji na odprtosti za misijonsko delo, apostolskem pogumu in usmiljenju ter previdnosti pri izogibanju nevarnosti samoumevnosti in duhovne posvetnosti v Cerkvi, je pape? svoj apostolski program predstavil v spodbudi Evangelii gaudium (24. november 2013). Med glavnimi dokumenti so ?tiri okro?nice: Lumen fidei (29. junij 2013), ki obravnava temo vere v Boga, Laudato si' (24. maj 2015), ki se dotika problema ekologije in odgovornosti ?love?tva v podnebni krizi, Fratelli tutti (3. oktober 2020) o ?love?kem bratstvu in socialnem prijateljstvu, Dilexit nos (24. oktober 2024) o pobo?nosti do presvetega Srca Jezusovega. Razglasil je 7 apostolskih spodbud, 39 apostolskih konstitucij, ?tevilna apostolska pisma, od katerih je ve?ina v obliki motuproprija, 2 buli o razglasitvi svetega leta, poleg katehez, podanih na splo?nih avdiencah, in nagovorov, izre?enih na razli?nih koncih sveta. Po ustanovitvi tajni?tev za komunikacijo in ekonomijo ter dikasterijev za laike, dru?ino in ?ivljenje ter v slu?enju celostnemu ?love?kemu razvoju je z izdajo apostolske konstitucije Praedicate Evangelium (19. marec 2022) reformiral rimsko kurijo. Spremenil je kanoni?ni postopek v zadevah za razglasitev ni?nosti zakona v CCEO in CIC (motuproprij Mitis et misericors Iesus in Mitis Iudex Dominus Iesus) ter zaostril zakonodajo glede kaznivih dejanj, ki jih storijo predstavniki duhov??ine nad mladoletnimi ali ranljivimi osebami ( motuproprij Vos estis lux mundi).

Fran?i?ek je vsem zapustil ob?udovanja vredno pri?evanje ?love?nosti, svetega ?ivljenja in vsesplo?nega o?etovstva.

CORPUS FRANCISCI P.M.
VIXIT ANNOS LXXXVIII, MENSES IV DIES IV.

ECCLESIAE UNIVERSAE PRAEFUIT
ANNOS XII MENSES I DIES VIII
Semper in Christo vivas, Pater Sancte!