杏MAP导航

Tiziana Campisi  - Vatikan

To je pot, ki se ponuja vsakemu ?loveku, pot, po kateri se je treba zazreti vase in se sprijazniti s svojo vestjo, pri ?emer se je treba ustaviti ob Kristusovem trpljenju na poti na Kalvarijo. Meditacije, ki jih je pape? Fran?i?ek pripravil za kri?ev pot na veliki petek v Koloseju, ki ga nocoj, 18. aprila 2025, po pooblastilu pape?a samega vodi generalni vikar za rimsko ?kofijo, kardinal Baldo Reina, ka?ejo, da je kri?ev pot spust, ki ga je Jezus opravil k tistim, ki jih je ljubil, »k svetu, ki ga Bog ljubi« (II. postaja). Je tudi »odgovor, prevzem odgovornosti« s Kristusove strani. On, ki »pribit na kri?« posreduje, se postavi »med sprte stranke, med nasprotja« (XI. postaja) in jih pripelje k Bogu, saj njegov »kri? ru?i zidove, bri?e dolgove, razveljavlja sodbe, vzpostavlja spravo«. Jezus, »resni?ni jubilant«, ki so mu slekli obla?ila, se razkriva, »da je blizu celo tistim, ki ga uni?ujejo«, in gleda na »tiste«, ki ga zani?ujejo, »kot na ljubljene osebe, ki mu jih je zaupal O?e«, ka?e, da ?eli re?iti »vse, vse, prav vsakogar« (X. postaja).

Bo?ja ojkonomija

V pape?evih razmi?ljanjih je prisotno povabilo, naj stopimo iz lastnih okvirov in razumemo »Bo?jo ojkonomijo« - ki »ne ubija, ne zavra?a, ne drobi. Je poni?na, zvesta zemlji« – je Jezusova pot, pot ?blagrov‘, ki ?ne uni?uje, ampak goji, popravlja, varuje‘ (III. postaja). Pape? Fran?i?ek pa vztraja pri »Bo?ji ojkonomiji« (VII. postaja), ki se tako razlikuje od dana?njih ekonomij, narejenih »iz prera?unavanja in algoritmov, hladne logike in neizprosnih interesov«. Za ljudi je Kristus sprejel kri? in to breme, ki mu je nalo?eno, »govori o dihu«, ki ga »giblje, o Duhu, ?ki je Gospod in o?ivlja‘« (II. postaja). Po drugi strani pa nam »zaradi izogibanja odgovornosti zmanjkuje diha«. Toda »dovolj bi bilo, da ne bi be?ali in da bi obstali: med tistimi, ki si nam jih dal, v okoli??inah, v katere si nas postavil«, spodbuja pape?, da se pove?emo, saj »le tako« nehamo biti »ujetniki« samih sebe. Na tehtnici sta torej »sebi?nost« in »brezbri?nost«.

Molitev kri?evega pota

V uvodu v 14 postaj pape? Fran?i?ek zapi?e, da je v Jezusovih korakih na poti na Golgoto »na? eksodus proti novi de?eli«, saj je Kristus »pri?el spremenit svet«, zato moramo »spremeniti smer, videti dobroto« njegovih »korakov«. Zato je »kri?ev pot molitev tistih, ki se premikajo. Prekinja na?e obi?ajne poti«. In Jezusova pot nas precej »stane«, »v tem svetu, ki vse prera?unava« in kjer ima »brezpla?nost visoko ceno«. Toda »v daru«, ugotavlja pape?, »vse ponovno zacveti: mesto, razdeljeno na stranke in razdejano od sporov, se pomika k spravi; usahla religioznost ponovno odkrije rodovitnost Bo?jih obljub« in »celo kamnito srce se lahko spremeni v srce iz mesa«.

?lovekova svoboda

Jezusova smrtna obsodba je povod, da se spomnimo na »dramati?no igro na?e svobode« (I. postaja). Iz »nepreklicnega« zaupanja, s katerim se Bog daje »v na?e roke«, ki je znanilec »svetega nemira«, je mogo?e potegniti »?ude?e«, poudarja pape? Fran?i?ek: »osvoboditi tiste, ki so krivi?no obto?eni, poglobiti kompleksnost situacij, nasprotovati sodbam, ki ubijajo«. Vendar smo »ujetniki« »vlog«, iz katerih ne ?elimo »izstopiti, zaposleni z neprijetnostmi spremembe smeri«, zato pogosto »opustimo mo?nost poti kri?a«. Kristus »tiho pred nami v vsaki sestri in bratu, ki sta izpostavljena obsojanju in predsodkom«, pa nas izziva, toda »tiso? razlogov«, »verski argumenti, pravni prepiri« in »navidezna dobronamernost, ki se ne vpleta v usodo drugih«, nas dela podobne Herodu, duhovnikom, Pilatu in mno?ici. Kljub temu si Jezus ne umije rok, temve? ljubi »?e vedno v ti?ini«. Téma svobode se ponovi na enajsti postaji: Kristus je pribit na kri? in nam »poka?e, da se je treba v sleherni okoli??ini odlo?iti«. To je »vrtoglavica svobode«. Jezus se odlo?i, da bo posvetil »pozornost« dvema mo?ema, ki sta kri?ana poleg njega, in pusti, da »?alitve enega zdrsnejo mimo«, in sprejme »pro?njo drugega«. In ne pozabi na tiste, ki so ga pribili na les, prosi odpu??anja za »tiste, ki ne vedo, kaj delajo«, in jih vodi k Bogu.

Padanje in ponovno vstajanje

Tretja postaja opisuje Jezusov »prvi padec«, podobo, iz katere izvemo, da je »kri?ev pot zarisan globoko v zemljo: veliki padajo z nje, radi bi se dotaknili nebes. Namesto tega je nebo tu, spustilo se je, ?lovek ga sre?a celo pri padcu, ko ostane na tleh«. Pri svojem drugem padcu (VII. postaja) Kristus namesto tega u?i, kako brati »pustolov??ino ?love?kega ?ivljenja«: »padati in spet vstati; padati in vseeno spet vstati«, opa?a pape?, zato se ljudje »spotaknejo, raztresejo, izgubijo« in tudi »spoznajo« »veselje: veselje novih za?etkov, veselje ponovnih rojstev«. Vendar so »edinstveni, prepleteni z milostjo in odgovornostjo«. Jezus, ki je postal »eden izmed nas«, se ni »bal spotikanja ali padcev«, a vendar obstajajo »tisti, ki jih to spravlja v zadrego, tisti, ki se hvalijo z nezmotljivostjo«, meni pape?, »tisti, ki skrivajo svoje padce in ne odpu??ajo padcev drugih, ki zanikajo pot«, ki jo je izbral Kristus, ki pa skrbi za vsakega »kot za eno ovco, ki je zablodila«. Nasprotno pa danes obstajajo ne?love?ke ekonomije, kjer je »devetindevetdeset vredno ve? kot ena«, saj je to, kar »smo zgradili«, »svet prera?unavanj in algoritmov, hladne logike in neizprosnih interesov. 'Bo?anska ojkonomija' pa je 'druga?na', zato je obra?anje h Kristusu, ki pade in vstane, 'sprememba smeri in tempa'. Spreobrnjenje, ki nam povrne veselje in nas pripelje domov«. Kon?no se Jezus, Bo?ji Sin, ki je brez greha, s svojim tretjim padcem »pribli?a vsakemu gre?niku« – vzljubi njegovo srce in ga ogreje –, ponovno vstane in nas »vrne na ?e nikoli prehojeno pot, pogumno, velikodu?no«. Kristus »je spet na tleh, na zemlji, na poti kri?a, in je Odre?enik te na?e zemlje«.

Kot Cirenejci

Fran?i?ek v razli?nih likih kri?evega pota prepozna izku?nje, ki jih lahko do?ivi vsak ?lovek. Kot je Simon iz Cirene (V. postaja), ki se na poti s polja ustavi, da bi pomagal Jezusu nositi kri?. Ta ?lovek, ki se znajde, da nosi Kristusov kri?, »ne da bi za to prosil«, nam da razumeti, da »?lovek lahko naleti na Boga« tudi po naklju?ju, ko je njegova »smer« druga?na, priznava pape?. Toda Jezusov jarem »je sladek« in njegovo »breme je lahko«, beremo v evangeliju, in rad nas »vklju?i« v svoje »delo, ko obdeluje zemljo za novo setev«. V dana?nji stvarnosti »potrebujemo nekoga, ki nas v?asih ustavi«, priznava pape? Fran?i?ek, »in nam na ramena nalo?i del?ek resni?nosti, ki ga je preprosto treba nositi«. Toda ?e ?lovek dela brez Boga, »se razpr?i«, zato se »na kri?evem potu dviga novi Jeruzalem«, proti kateremu se je treba obrniti kot Cirenejec, spremeniti »pot« in delati z Jezusom.

?ene na poti, ki vodi na Kalvarijo

Na ?etrti, ?esti in osmi postaji se pojavijo ?enske osebe, ki se pribli?ajo Jezusu. Najprej Marija, ki poka?e, kaj pomeni hoja za Kristusom: ne gre za »odrekanje, ampak nenehno odkrivanje vse do Kalvarije«, »ustvarjanje prostora« za Bo?jo »novost«. Ona, »prva u?enka«, nam pomaga razumeti, da so za Kristusa »mati« in »bratje tisti, ki poslu?ajo in se pustijo spremeniti. Ne govorijo, ampak delajo«, kajti »v Bogu so besede dejanja, obljube resni?nost«, poleg tega pa nas Marija s svojo vero vra?a v svet. Potem je tu Veronika, ki ljube?e obri?e Jezusov obraz in nas povabi, da se zazremo v ta obraz, v katerem lahko jasno preberemo »odlo?itev, da nas bo ljubil do zadnjega diha: in ?e dlje, kajti mo?na kot smrt je ljubezen«. Ta obraz spreminja »na?e srce«, poudarja pape? Fran?i?ek, saj se nam Jezus »dan za dnem izro?a v obli?ju slehernega ?loveka«, zato »vsaki?, ko se obrnemo k najmanj?emu«, namenimo »pozornost« njegovim »udom«. »H?ere jeruzalemske« pa spominjajo na posebno razumevanje, s katerim Kristus sprejema ?enske. Toda spri?o njihovega so?utja in solz Jezus priporo?a, naj raje jokajo nad novimi rodovi. Danes pa so potrebne »solze premisleka, ki se jih ne smemo sramovati«, pripomni pape?, »solze, ki jih ne smemo zapirati v zasebnost«, ?e posebej za »na?e ranjeno so?itje«, ki »v tem zlomljenem svetu potrebuje iskrene solze in ne solz okoli??in«.   

Jezus je med tistimi, ki ?e vedno upajo

Na koncu kri?evega pota ganljiva upodobitev Jezusa, ki ga snamejo s kri?a (XIII. postaja) in izro?ijo Jo?efu iz Arimateje, »ki je ?pri?akoval Bo?je kraljestvo‘«, nakazuje, da je Kristus »med tistimi, ki ?e upajo, med tistimi, ki se ne sprijaznijo z mislijo, da je krivica neizogibna«. Tako nas usposablja za »veliko odgovornost«, nas dela »pogumne«. ?tirinajsta postaja nas slednji? uvede v ti?ino velike sobote. Ob soo?enju s Kristusovo smrtjo »v sistemu, ki se nikoli ne ustavi«, pape? Fran?i?ek izpostavi mo?no molitev: »Naú?i nas, da ne bomo storili ni?, ko se od nas zahteva le ?akanje. Vzgajaj nas v ?asih zemlje, ki niso ?asi narejenosti«. Jezus, »polo?en v grob«, deli »stanje, ki je skupno vsem nam«, in dose?e »brezna, ki nas tako stra?ijo« in »jim ube?imo tako, da mno?imo svoje dejavnosti«, pri ?emer se obra?amo »pogosto v prazno«. Zdi se, da Kristus zdaj »spi v viharnem svetu«, toda z njegovim vstajenjem, ki bo zajelo celotno stvarstvo, bo med vsemi narodi zavladal mir.