Pape? umetnikom: Ne pozabite: upanje ni utvara; lepota ni utopija; va? dar ni naklju?je, ampak je klic
HOMILIJA SVETEGA O?ETA
Ma?a za jubilej umetnikov
16. februarja 2025
V evangeliju, ki smo ga pravkar sli?ali, je Jezus pred svojimi u?enci in pred mno?ico ljudi razglasil blagre. Velikokrat smo jih ?e sli?ali, vendar ne nehajo ?uditi: »On pa se je ozrl po svojih u?encih in rekel: »Blagor vam, ubogi, kajti va?e je Bo?je kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj la?ni, kajti nasi?eni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste« (Lk 6,20-21). Te besede prevra?ajo logiko sveta in nas vabijo, naj na resni?nost gledamo z novimi o?mi, s pogledom Boga, ki vidi onstran videza in prepozna lepoto celo v krhkosti in trpljenju.
Drugi del vsebuje trde in svare?e besede: »Toda gorje vam, bogata?i, kajti svojo tola?bo ?e imate. Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti la?ni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti ?alovali in jokali boste.« (Lk 6,24-25). Kontrast med »blagor vam« in »gorje vam« nas opozarja na pomembnost razlo?evanja, kam postavljamo svojo varnost.
Vi, umetniki in ljudje kulture, ste poklicani biti pri?e revolucionarne vizije blagrov. Va?e poslanstvo ni samo ustvarjati lepoto, ampak razkrivati resnico, dobroto in lepoto, ki so skrite v gubah zgodovine, dajanje glasu tistim, ki nimajo glasu, da spreminjate bole?ino v upanje.
?ivimo v ?asu kompleksne krize, ki je gospodarska in dru?bena, v prvi vrsti pa je kriza du?e, kriza pomena. Postavljamo si vpra?anje ?asa in poti. Smo romarji ali klate?i? Hodimo s ciljem ali smo razpr?eni v blodenju? Umetnik je tisti, ki ima nalogo pomagati ?love?tvu, da ne izgubi smeri, da ne izgubi obzorja upanja.
A pozor: ne lahkega, povr?nega, breztelesnega upanja. Ne! Resni?no upanje se prepleta z dramo ?lovekovega bivanja. Ni udobno zato?i??e, ampak ogenj, ki ?ge in razsvetljuje, kot Bo?ja Beseda. Zato je pristna umetnost vedno sre?anje s skrivnostjo, z lepoto, ki nas presega, z bole?ino, ki nas izpra?uje, z resnico, ki nas kli?e. Sicer »gorje«! Gospod je v svojem pozivu strog.
Kot pi?e pesnik jezuit Hopkins: »Svet je nabit z Bo?jo veli?ino. / Zasijala bo kot lesket stresene plo??e.« To je umetnikovo poslanstvo: odkriti in razodeti to skrito veli?ino, jo pokazati na?im o?em in na?im srcem. Isti pesnik je v svetu ?util tudi »svin?en odmev« in »zlat odmev«. Umetnik je ob?utljiv na te odmeve in s svojim delom razlo?uje in pomaga drugim razlo?evati med razli?nimi odmevi dogodkov tega sveta. Mo?ki in ?enske v kulturi so poklicani, da te odmeve ovrednotijo, da nam jih razlo?ijo in da osvetlijo pot, na katero nas vodijo: pa naj bo to petje siren, ki zapeljujejo, ali pa vabljenje na?e bolj prave ?love?kosti. Od nas se zahteva modrost za razlo?evanje tega, kar je »kakor pleve, ki jih veter razna?a« od tega, kar je trdno »kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah« in je sposobno obroditi svoj sad« (prim. Ps 1,3-4).
Dragi umetniki, v vas vidim varuhe lepote, ki se zna skloniti nad rane sveta, ki zna poslu?ati krik ubogih, trpe?ih, ranjenih, jetnikov, zaprtih , preganjanih, beguncev. V vas vidim varuhe blagrov! ?ivimo v ?asu trpe?ih, ranjenih, jetnikov, preganjanih in beguncev. V vas vidim varuhe blagrov! ?ivimo v dobi, v kateri se dvigajo novi zidovi, v katerih razlike postajajo pretveza za delitve, namesto da bi bile prilo?nost za medsebojno obogatitev. Toda vi, mo?je in ?ene kulture, ste poklicani, da gradite mostove, da ustvarjate prostore sre?anja in dialoga, da razsvetljujete duhove in ogrevate srca.
Kdo bi lahko rekel: »?emu pa slu?i umetnost v ranjenem svetu? Ali morda ni bolj nujnih stvari, bolj konkretnih, bolj potrebnih?« Umetnost ni razko?je, ampak je potreba duha. Ni beg, ampak odgovornost, povabilo k delovanju, opomin, krik. Vzgajati za lepoto pomeni vzgajati za upanje. Upanje pa ni nikdar lo?eno od drame bivanja: gre skozi vsakodnevni boj, skozi napore ?ivljenja, izzive tega na?ega ?asa.
V evangeliju, ki smo ga danes sli?ali, Jezus razglasi za bla?ene uboge, ?alostne, krotke, preganjane. To je na glavo postavljena logika, revolucija perspektive. Umetnost je poklicana, da sodeluje pri tem revoluciji. Svet potrebuje prero?ke umetnike, pogumne intelektualce, ustvarjalce kulture.
Pustite se voditi evangeliju blagrov in va?a umetnost bo oznanilo novega sveta. Va?a poezija naj nam ga poka?e! Nikoli ne nehajte iskati, spra?evati, tvegati. Prava umetnost namre? nikoli ni udobna, ponuja mir nemira. In ne pozabite: upanje ni utvara; lepota ni utopija; va? dar ni naklju?je, ampak je klic. Odgovorite velikodu?no, strastno in z ljubeznijo.
